Vse več ljudi se zaveda, da lahko narava ponudi bogastvo rešitev za izboljšanje zdravja in počutja; povpraševanje po zeliščnih izdelkih je temu primerno močno naraslo. Temu seveda sledi tudi trg, ki je preplavljen s številni možnostmi, od dodatkov v kapsulah, tinktur, mazil, čajev … Komercialni zeliščni izdelki so sicer priročno dostopni, a ste se kdaj vprašali, kakšna je njihova kakovost in kako se razlikujejo od pripravkov, ki jih lahko ustvarite sami doma?

Te razlike pogosto ostanejo spregledane, zaradi česar potrošniki ne vedo, kakšne posledice lahko prinesejo njihove izbire.

V današnjem članku si bomo zato ogledali razliko med komercialnimi in domačimi pripravki, zakaj so doma narejeni izdelki pogosto boljša izbira, in odkrijemo, kako lahko začneš svojo samostojno naravno pot že danes (na koncu članka te čaka povabilo na super brezplačni mini tečaj😉).

Torej, če si med tistimi, ki si želijo na naraven način skrbeti za svoje zdravje, z uporabo kakovostnih, varnih in učinkovitih zeliščnih pripravkov, si na pravem mestu.

Komercialni zeliščni izdelki: Pomanjkanje nadzora in pasti

Zeliščna industrija je več milijardni posel in, kot pri vsakem dobičkonosnem podvigu, dobiček pogosto prevlada nad kakovostjo in integriteto. Mnogi komercialni zeliščni izdelki so množično proizvedeni, pri čemer se pogosto ne posveča pozornosti izvoru, obdelavi ali učinkovitosti sestavin.

Ena največjih skrbi glede komercialnih zeliščnih izdelkov je pomanjkanje regulacije in standardizacije. Za razliko od farmacevtskih zdravil (tudi zdravil zeliščnega izvora), ki morajo prestati stroge preizkuse in postopke odobritve, industrija prehranskih dopolnil (kamor večinoma sodijo zeliščni proizvodi) deluje z minimalnim nadzorom. To pomanjkanje regulacije odpira vrata za morebitno kontaminacijo, napačno označevanje in dodajanje polnil ali dodatkov, ki lahko zmanjšajo učinkovitost in varnost izdelkov.

Ker proizvajalcem prehranskih dopolnil  NI  potrebno nikamor oddati v odobritev dokumentacije, ki bi preverjala učinkovitost in varnost izdelkov, se lahko zgodi, da so pri nekaterih proizvodih lahko priporočena doziranja tudi do 10 x manjša, kot bi bilo potrebno. Tako kupimo »mačka v žaklju« in s tem se lahko tudi manjša zaupanje ljudi v zelišča.

Množična proizvodnja komercialnih zeliščnih izdelkov pogosto vključuje uporabo agresivnih topil, visokih temperatur in dolgotrajnih postopkov, kar lahko razgradi občutljive spojine v zeliščih in jih naredi manj učinkovite ali celo neuporabne.

Prav tako pa zaradi pomanjkljivega nadzora in miselnosti »naravno je varno« lahko pride do prodaje za zdravje nevarnih proizvodov in ker si marsikdo reče »saj je samo prehransko dopolnilo« dejansko lahko prihaja do škodljivih učinkov na naše zdravje, včasih tudi do resnih oz zelo resnih.

Vsekakor ne moremo vseh zeliščnih prehranskih dopolnil in proizvajalcev metati v isti koš, je pa to vsekakor tema o kateri se premalo govori. Marketing imajo namreč odličen in zavedati se moramo, da se tukaj vrtijo biljarde.

Lokalni proizvajalci: Ali jim lahko zaupamo?

Nekje vmes, med korporacijami in domačo kuhinjo pa pridejo lokalni proizvajalci in prodajalci zeliščnih pripravkov. V Sloveniji imamo srečo, da imamo bogato tradicijo zeliščarstva in verjamem da obilico kvalitetnih lokalnih zeliščnih proizvodov.

So pa ti proizvodi lahko finančno kar zahteven zalogaj in morda se niti ne zavedamo, kako enostavno bi bilo enake (ali še boljše) pripravke pripraviti doma, v domači kuhinji.

Prav tako se je tudi pri lokalnih zeliščarjih vredno pozanimati, ali so zaupanja vredni – kje in kako dobijo zelišča za svoje proizvode, kakšno znanje imajo o pripravi različnih pripravkov, ker ne bi javno izpostavljala, ampak še posebej pri prodaji preko FB včasih naletim na marsikatere »bučke« in nepoznavanje osnovnih zakonitosti ekstrakcije oz uporabe različnih topil.

Domači zeliščni izdelki: Preprosta in dostopna rešitev

V nasprotju z množično proizvedenimi, dobičkarsko usmerjenimi komercialnimi izdelki, domači zeliščni izdelki predstavljajo vrnitev k avtentičnosti in globoko povezavo z bogastvom narave.

Ustvarjanje zdravil v lastni kuhinji ima veliko prednosti:

• Popoln nadzor nad KAKOVOSTJO uporabljenih sestavin. Končni izdelek bo le tako dober, kot so dobre vhodne sestavine! 

• Možnost uporabe lokalno pridelanih ali etično nabranih zelišč. 

• Preprostost postopka izdelave

• Dostopna cena in prihranki

• Prilagojeno tvojim potrebam

• Trajnostno in okolju prijazno

• Ustvarjalnost in veselje

• Samozavest

• Boljše zdravje in dobro počutje

• Povezanost z naravo

• Notranji mir in ravnovesje

Če zelišča pridelamo ali naberemo sami še toliko bolje, a ni nujno –  lahko jih tudi kupimo pri zaupanju vrednih pridelovalcih in/ali nabiralcih in pripravimo svoje pripravke. Te rastline, pobrane na vrhuncu svoje učinkovitosti in skrbno obdelane, ohranijo celoten spekter koristnih spojin, kar zagotavlja največjo učinkovitost in varnost.

Poleg tega je postopek ustvarjanja domačih zeliščnih zdravil pogosto PREPROST in CENOVNO DOSTOPEN. Temelji na tradicionalnih metodah, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Tehnike, kot so namakanje v olju, priprava tinktur z visoko procentnim alkoholom ali namakanje zelišč v vodi, ohranijo občutljive sestavine, kar omogoča močne in učinkovite pripravke.

 

Vem,  da se ti morda se zdi, da je priprava domačih izdelkov pretežka. 

Morda se ti zdi, da nimaš dovolj znanja o zeliščih?

 Da nimaš dovolj časa?

 Te skrbi, da je vse skupaj preveč zapleteno? 

 

BREZ PANIKE …

Seveda je potrebnega nekaj znanja, poznavanja osnovnih zakonitosti ekstrakcije, a res so stvari lahko precej bolj enostavne, kot si morda predstavljaš. Sploh s pravim vodstvom, z informacijami, ki jim lahko zaupaš.

Pomisli, kako NEODVISNO in OPOLNOMOČENO bi se počutila, če bi se priprave varnih in učinkovitih pripravkov, ki bi jih ENOSTAVNO in POCENI pripravila kar v domači kuhinji, naučila tudi ti 😊.

Da bi lahko za svoje zdravje in zdravje svoje družine poskrbela sama. Bila pri tem sigurna, da v telesa vnašate kvalitetne pripravke in pri tem tudi ogromno privarčevala.

Pa četudi lahko enako kvalitetne pripravke (s pravimi navodili za uporabo) kupiš, je to, da jih narediš SAMA neprecenljivo. Taki pripravki se ne morejo primerjati s kupljenimi.

In to, da lahko potem ta znanja prenašaš naprej, da tvojim otrokom, vnukom, … postane normalno, da se zeliščne pripravke dela doma  – neprecenljivo.

 

IN TADAAAA, DOBRA NOVICA …

Zate sem pripravila BREZPLAČNI mini spletni tečaj DOMAČA LEKARNA S KUHINJSKEGA PULTA, kjer boš spoznala VSE, kar potrebuješ, da že jutri začneš ustvarjati svoje lastne pripravke in to kar v domači kuhinji.

1. dan se bomo spoznali z različnimi tipi zeliščnih pripravkov – enostavno in jasno, tako da boš razumela razlike.

2. dan se naučimo najenostavnejše priprave pripravkov (ne, niti pod razno ne potrebujemo niti laboratorija, niti posebnih pripomočkov – verjetno imaš že vse potrebno v svoji domači kuhinji)

3. dan pa prejmeš podrobno razlago priprave 4 nadvse priročnih in koristnih pripravkov, da teorijo takoj lahko spraviš v prakso.

Ne glede na to, ali zelišča nabiramo, gojimo ali jih kupujemo, priprava lastnih pripravkov prinaša toliko KORISTI, je lahko tako zelo ENOSTAVNA in CENOVNO DOSTOPNA, da je že skoraj kriminal, da tega ne zna oz ne počne več ljudi.

Pa »by the way« – lastni zeliščni pripravki so enkratno, avtentično darilo za VSE priložnosti – naj bo to obisk prijateljev, rojstni dnevi, božično-novoletni prazniki, …nikoli več ti ne bo zmanjkalo idej, kaj podariti 😉.

Poslovi se od negotovosti in morebitnih tveganj, povezanih s komercialnimi zeliščnimi izdelki. Namesto tega sprejmi holistično, trajnostno in izjemno izpolnjujočo pot do dobrega počutja, ki slavi modrost narave in moč samooskrbe.

V svetu, kjer sta zdravje in dobro počutje pogosto komercializirana, izbira med komercialnimi in domačimi zeliščnimi izdelki ni le vprašanje osebne preference – je zavestna odločitev za prioritizacijo avtentičnosti, kakovosti in globlje povezave z zdravilno močjo rastlin.

BREZPLAČNI tečaj je časovno omejen, zato ne oklevaj in se prijavi zdaj.

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVO.

Poletje je čas, ko uživamo v daljših dnevih, soncu in malce bolj sproščenem tempu življenja.

Vendar pa lahko visoke temperature postanejo naporne, še posebej za tiste, ki imajo/imamo bolj vročo konstitucijo ali preživljajo/preživljamo hormonske spremembe, kot sta nosečnost in prehod v menopavzo.

Na srečo nam narava ponuja številne zaklade v obliki hladilnih zelišč, ki lahko pomagajo ohraniti naše telo (in duha) hladno in uravnovešeno.

Koristi hladilnih zelišč

Hladilna zelišča delujejo na različne načine. Nekatera spodbujajo potenje in s tem sproščajo toploto iz telesa, lahko vlažijo (še posebej sluznice)  in preprečujejo dehidracijo, delujejo hladilno »od znotraj« (kisla zelišča, grenčine) ali pa delujejo protivnetno in pomirjujoče, kar nam pride še posebej prav za našo kožo (topikalne uporabe hladilnih zelišč se v tokratnem članski sicer ne bomo dotaknili).

In največja prednost hladilnih zelišč je, da jih je čisto enostavno  vključiti v poletno prehrano in vsakodnevne rutine in tako mimogrede poskrbimo za naše boljše počutje.

Nekaj hladilnih zelišč za poletje

1. Poprova meta (Mentha piperita): Znana po svojem osvežujočem in hladilnem občutku. Lahko se meta se lahko uporablja v čajih ali nanese na kožo za hlajenje.
2. Melisa (Melissa officinalis): Ta rastlina ima blag, limonast okus in je odlična za hlajenje telesa in umirjanje uma. Zelo primerna kot popoldanska osvežitev (preveč) razigranih otrok 😉.
3. Kumare (Cucumis sativus): Čeprav niso ravno zelišče, so kumare fenomenalna hladilna zelenjava (oz botanično sodijo med sadje) in se jih pogosto uporablja kot hladilno rastlino v solatah in pijačah, dobro pa se kombinirajo s hladilnimi zelišči
4. Bezeg (Sambucus nigra): Tradicionalno uporabljen v čajih in sirupih, bezeg pomaga ohladiti telo in podpira imunski sistem.
5. Navadna zvezdica (Stellaria media): Pogosto uporabljena v solatah, je znana po svojih hladilnih in pomirjujočih lastnostih ter odličnemu okusu. Čeprav v poletni vročini ne uspeva prav dobro (ima raje hlad), pa jo na kakšnih senčnih, vlažnih mesti vseeno najdemo.
6. Zelena meta (Mentha spicata): Podobna poprovi meti, vendar blažja. Zelena meta (spearmint) je odlična za hladilne in osvežilne čaje, še posebej če nam je okus poprove mete morda premočan.
7. Hibiskus (Hibiscus sabdariffa): Znan po svojem kislem, rahlo trpkem okusu je hibiskusov čaj priljubljena hladilna pijača, ki pa tudi podpira zdravje srca in ožilja.
8. Vrtnica (Rosa spp): Čeprav je morda bolj znana rožna voda (hidrolat) kot osvežilna vodica za obraz, pa ima tudi  vrtnični čaj čudovite ohlajevalne lastnosti.
9. Slez (Althea sp.) in slezenovci (Mallow sp.) so odlična zelišča za ohlajanje in vlaženje telesa zaradi svojih demulcentnih lastnosti.

Še kakšna koristna hladilna rastlina oz zelišče bi se našlo, zdaj pa poglejmo, kaj enostavnega in okusnega lahko iz teh zelišč pripravimo.

Recepti za poletno osvežitev

SONČNI (LEDENI) ČAJ

Pri nas je letos poleti hit »sončni čaj«. Sončni čaj se mu reče zato, ker »se dela« na soncu. In, ker nam letos poletje streže z oblico sonca, sem jaz navdušena tako na enostavnostjo priprave, kot tudi nad okusom.

Mnogim hladilnim in vlažilnim zeliščem vrela voda »ne ustreza« oz se marsikatere vlažilne snovi (demulcenti, »sluzi«)  v vreli vodi deloma uničijo in je tako taka priprava, kjer je še vedno precej toplote, vendar voda ni vrela idealna za osvežujoče hladilno – vlažilne napitke.

V steklenico (ali kozarec za vlaganje) »namečemo« izbrana zelišča.

Jaz dam malce posušenih cvetov hibiskusa, korenino sleza, na vrtu poberem še meliso, meto, list in cvet sleza, cvetne liste vrtnice, trpotec, črno in belo deteljo, baziliko, sveto baziliko; dodam za okus še malce posušene bio pomarančne lupine, vejico materine dušice … možnosti je ogromno (osnova pa so hladilna zelišča, kot so npr,. hibiskus, meta, slez …

Prelijemo do vrha z vodo iz pipe, zapremo in postavimo za par ur na sonce.

Precedimo in ohladimo. V kozarec damo ledene kocke, čez prelijemo čaj in okrasimo z vejico mete ali melise in rezino limone (ali pomaranče).

HIBISKUSOV IN MALININ ČAJ

Ta sladek in kisel čaj je super osvežitev za vroče poletne dni.

2 jedilni žlici posušenih hibiskusovih cvetov in ½ skodelice malin (svežih, posušenih ali zmrznjenih) prelijemo s 4 skodelicami vrele vode (= cca 1 l).

Pokrito namakamo 1 do 2 uri. Precedimo in dodamo med (ali drugo sladilo) po okusu.

Ohladimo in hranimo v hladilniku. Po želji postrežemo z ledenimi kockami.

OSVEŽILNE LEDENE LUČKE Z MELISO IN METO

Te ledene lučke so odličen način, da se ohladimo in uživamo v blagodejnih lastnostih zelišč.

Sestavine:

• 1 skodelica svežih listov melise
• 1 skodelica svežih listov mete
• 4 skodelice vode
• Med po okusu

Navodila:

1. Vodo zavremo in prelijemo čez sveže liste melise in mete.
2. Pustimo pokrito stati 30 minut, nato precedimo.
3. Po želji sladkamo z medom.
4. Zmes prelijmo v modelčke za ledene lučke in damo čez noč v zmrzovalnik.

KUMARE Z METO

Sestavine:

• 1 kumara, olupljena in narezana
• 1/4 skodelice svežih listov mete
• 2 žlici medu
• Sok 1 limone
• 4 skodelice hladne vode
• Ledene kocke

Navodila:

V mešalniku združimo rezine kumare, metine liste, med in limonin sok. Mešamo, dokler ni gladko. Mešanico precedimo skozi fino sito v vrč, da odstranimo kašo. Dodamo hladno vodo in dobro premešamo. Postrežemo z ledenimi kockami in okrasimo z nekaj dodatnimi listi mete in rezinami kumare.

KUMARE Z METO – enostaven način

Prav dobro pride tudi, če narežemo srednje veliko kumaro, dodamo za slabo pest sveže mete (narezane) in prelijemo z litrom hladne vode. Postavimo čez noč v hladilnik. Precedimo, postrežemo z ledom in rezino limone (ki jo malo stisnemo).

LUBENICA Z BAZILIKO

Sestavine:

• 4 skodelice lubenice brez pečk, narezane na kocke in zamrznjene
• 1/4 skodelice svežih listov bazilike
• Sok 1 limete
• 1-2 žlici medu
• 1/2 skodelice hladne vode

Navodila:

V mešalniku združimo zamrznjene kocke lubenice, liste bazilike, limetin sok, med in hladno vodo. Mešamo, dokler ni gladko in »brozgasto«. Poskusimo in po potrebi prilagodimo sladkost. Nalijemo v kozarce in takoj postrežemo za osvežujoč in hladen posladek.

SORBET Z LUBENICO IN METO

Skuhamo močan metin čaj in iz njega pripravimo sirup. Za cca 1 kg lubenice potrebujemo 150 ml sirupa:

Pristavimo vodo, da zavre. Odstavimo z ognja in vanjo damo za slabo pest sveže, drobno narezane mete (ali pol toliko suhe). Pokrito namakamo 15-20 minut. Precedimo, dodamo 75 do 150 g sladkorja in segrevamo samo toliko, da se sladkor stopi.

Metin sirup ohladimo.

Koščke lubenice zmiksamo s paličnim mešalnikom (ali v blenderju) ter dodamo ohlajen metin sirup.

Če imamo stroj za delanje sladoleda, mešanico zlijemo v posodo in nastavimo program na 60 minut. Če aparata za sladoled nimamo, mešanico postavimo za pol ure v zmrzovalnik, nato premešamo in postavimo še za pol ure v zmrzovalnik oz do uporabe.

Pol ure pred serviranjem sorbet prestavimo v hladilnik. Okrasimo z vejico mete in postrežemo.

SLEZOV NAPITEK Z LIMONO

V hladno vodo namočimo korenino sleza in namakamo 4-10 ur (ali čez noč). Za 1 liter vode potrebujemo 15-30 g korenine sleza. Lahko uporabimo tudi liste in cvetove (tudi slezenovcev); bo pa tak napitek malo manj »viskozen«. Slez je primeren predvsem za pomirjanje in vlaženje sluznic, v kombinaciji z limono pa pripomore tudi k hladilnemu učinku in hidraciji telesa.

Na liter vode dam ponavadi sok 1 limone, lahko pa po okusu damo ali več ali manj ter po želji kombiniramo še z drugimi zelišči. Zanimiv dodatek je tudi kanček bezgovega sirupa (ali pa posušene cvetove bezga namakamo skupaj s slezom.

Danes pa pride na vrsto še priprava sladoleda iz mete in bazilike. Čeprav bazilika (in sveta bazilika) nista tipični hladilni zelišči, še vseeno lahko v kombinaciji z meto, lubenico, hibiskusom … pripomoreta k osvežujočemu (in prav malo posebnemu) okusu.

Zaključek

Poletje je čas uživanja in sprostitve, a visoke temperature lahko včasih postanejo naporne. Z vključitvijo hladilnih zelišč v našo vsakodnevno rutino in prehrano lahko učinkovito premagamo vročino in ohranimo svežino skozi celotno poletje. Poskusite  zgoraj navedene recepte in uživajte v okusnih hladilnih mešanicah.

Vsi navedeni recepti nam bodo tako »mimogrede« pomagali tudi pri krepitvi imunskega sistema, saj poleg ohlajajočih lastnosti, vključena zelišča vsebujejo polno koristnih snovi, ki krepijo naše zdravje in naš imunski sistem.

Zelišča nam bodo najbolj pomagala, če jih vključimo v svoj vsakdan.

Tudi o tem se pogovarjamo na brezplačnem spletnem predavanju »Poletje je idealne čas za krepitev imunskega sistema« , kjer poleg divjih rastlin in zelišč »za vsak dan«, njihovih koristi in praktičnih nasvetov uporabe, obravnavamo še nepogrešljivi vitamin D (resnice in zmote) ter kako in kdaj uporabljamo zelišča, ki direktno spodbujajo naš imunski sistem (da si slučajni ne bi škodili).

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE.

V sodobnem svetu nam internet ponuja dostop do obilice informacij o zeliščih in njihovih zdravilnih lastnostih. Preprosto spletno iskanje nas lahko popelje v labirint raziskovalnih člankov, znanstvenih študij in trditev o terapevtskih koristih različnih rastlin. Vendar pa se ob tem obilju podatkov pojavi ključno vprašanje: Ali lahko zaupamo vsemu, kar preberemo o zeliščih na spletu?

In tudi to – ali lahko zaupamo vsemu kar lahko preberemo v znanstvenih člankih? Ali lahko njihove izsledke, zaključke »prevedemo« v vsakdanje življenje?

Zadnjič sem brala en super blog članek o verodostojnosti znanstvenih študij v zeliščarstvu in v današnjem zapisu povzemam nekaj tega članka, ker se z napisanim globoko strinjam. Dodajam tudi nekaj lastnih vedenj, izkušenj, ker se mi zdi zelo pomembno, da imamo tako pri študiranju zelišč, kot pri njihovi uporabi te poudarke v mislih.

Vse prevečkrat namreč naletim na zapise – dokazano, …to je znanstveno dokazano,…in potem grem gledati študije (če sploh najdem od kje se te trditve pojavijo) in vidim, da je sicer res lahko nekaj znanstveno dokazano v laboratoriju – ampak to z uporabo zelišč v realnem življenju ali pa v domačem zeliščarstvu, nima kaj dosti veze.

Npr. trditev: bezgove jagode dokazano uničujejo viruse. To je že deloma res, ampak ni to čista »resnica«.

1. Virusi so precej specifični in ne obstaja splošno »zdravilo« ali zelišče, ki bi uničevalo viruse (druga zgodba je pri bakterijah – tam imamo lahko tudi zelo širokospektralna zdravila in zelišča). In ko gledamo raziskave, vidimo da je npr. omenjen en tip (ali celo podtip) virusa, ki so ga preučevali (za primer: podtip virusa gripe H1N1).
2. Omenjena raziskava je bila narejene v laboratoriju, v petrijevki, z umetno inficiranimi izoliranimi celicami in ne v okviru celotnega organizma, ki je kompleksen preplet večih sistemov.
3. Ko so nekateri zeliščarji preračunavali omenjeno koncentracijo, ki je uspešno ustavila razmnoževanje virusov (konkretneje preprečila vstop virusom v celice, kjer se virusi razmnožujejo) in jo poskušali ekstrapolirati na »realno« življenje, so izračunali, da bi moral imeti človek v krvi 12,5% koncentracijo sirupa bezgovih jagod!
4. In še to je delovalo samo, če je bil v celični kulturi najprej prisoten sirup bezgovih jagod in so šele nato okužili kulturo z virusom  – se pravi, bi morala mi imeti preventivno v krvi toliko (kar je seveda absolutno nemogoče) sirupa, da bi bezgove jagode dejansko preprečevale virusu gripe, da bi se v našem organizmu razmnoževal – pa še v bistvu bi ta sirup v zadostnih količinah moral priti v tkiva.

Ali to pomeni, da bezgove jagode ne delujejo pri gripi in podobnih virozah?

Nikakor ne. Bezgove jagode so med drugim zelo bogate z določenimi učinkovinami, ki hranijo naše telo, ga ščitijo, delujejo proti-vnetno in spodbujajo naše imunske celice.

In če to združimo z rezultati kliničnih raziskav in znane tradicionalne uporabe, kjer po rezultatih raziskav in izkušnjah vemo, da bezgove jagode na začetku bolezni zmanjšajo trajanje viroze in intenziteto znakov – samo verjetno ne na ta način, da bi same po sebi učinkovala direktno na viruse (čeprav v določenih laboratorijskih pogojih, so tega zmožne), ampak s podporno, hranilno-krepčilno vlogo ter z vlogo spodbujanja naših lastnih imunskih celic – še posebno tistih tipov celic, ki so vpletene v imunski odgovor pri okužbi z virusi.

Je to pomembno?

Ok, v končni fazi je lahko vseeno, važno da delujejo. Je pa meni to pomembno, ker morda v vseh primerih pa ni tako. In v nekaterih primerih gre lahko tudi za marketinško zavajanje »podprto z dokazi; znanstveno dokazano« …

Področje zeliščnih raziskav je kompleksen svet, kjer se znanstvena rigoroznost srečuje z tradicionalno modrostjo. In čeprav za dobrega zeliščarja, razumevanje zeliščnih raziskav ni 100% nujno, lahko veliko pripomore k boljšemu poznavanju, razumevanju in uporabi samih zelišč – recimo s poznavanjem kemije rastline, lahko pripravimo boljše pripravke, boljša zdravila.

Načeloma lahko pri zeliščarstvu opazimo dve struji – tiste, ki absolutno zagovarjajo tradicionalni pogled in tiste, ki vneto zagovarjajo in zaupajo samo znanosti. Pogosto lahko srečamo zeliščarje, ki želijo, da je »vse dokazano«, izmerjeno in če ni dokazano, ni resnično.

In znanstvene raziskave nam lahko nudijo obilico novih informacij, globljega razumevanja tako rastlin, kot morda tudi delovanja organizma. Ampak vemo pa, da tradicionalno zeliščarstvo že tisočletja »deluje« in nam kaže, da ne potrebujemo znanstvenih raziskav, da potrdijo nekaj, kar je znano že stoletja ali celo tisočletja.

Kako naj torej krmarimo med vsem tem in ali so znanstvene raziskave potem takem sploh potrebne?

Ključ je (kot po navadi) v povezovanju in učenju, zbiranju informacij iz obeh svetov. Rastline so zelo kompleksne in oba pristopa imata svoje pomanjkljivosti, kot tudi svoje prednosti

Znanstvene študije nam lahko ponujajo dragocene vpoglede, nas usmerjajo v druge smeri uporabe določenih rastlin, še posebej v skladu s pojavom novih bolezni ali novemu pojavljanju znanih boleznih, ki jih že dolgo ni bilo.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin pa je pomembno, da ohranjamo neko kritičnost, ločimo zanesljive informacije od vprašljivih. Z razumevanjem nians zeliščnih raziskav in potencialnih pasti lahko bolje ocenimo verodostojnost informacij, s katerimi se srečujemo, in sprejemamo informirane odločitve o zeliščih, ki jih vključujemo v svoje življenje oz prakse.

In zdaj k prvotnemu vprašanju?

So znanstvene raziskave verodostojne?

Treba se je zavedati, da niso vse raziskave enako izvedene. Nekatere študije so lahko pristranske, imajo pomanjkljivo metodologijo, neutemeljene zaključke/sklepe, kar postavlja pod vprašaj njihovo zanesljivost.

Da boste lažje precenili, ločili »zrnje od plev« v nadaljevanju podajam nekaj splošnih, kratkih razlag o znanstvenih raziskavah.

Spekter znanstvenih raziskav

Znanstvene raziskave lahko izvajamo v različnih oblikah, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Razumevanje razlik med temi vrstami raziskav je ključno pri ocenjevanju njihove uporabnosti in zanesljivosti.

Kemijska analiza: Ta oblika raziskav se osredotoča na identifikacijo kemičnih sestavin, prisotnih v rastlinah. Čeprav je dragocena za razumevanje kemične sestave zelišč na mnogo globljem nivoju, izsledkov teh raziskav ne moremo prevajati neposredno v njihove terapevtske učinke na človeško telo. Lahko pa bomo zato boljši v izdelavi pripravkov, ker bomo vedeli kakšno topilo je najbolje uporabiti. Včasih pa lahko celo pripeljejo do večjih odkritij, kot je npr. izolacija in identifikacija THC v konoplji čez mnogo let vodila do odkritja endokanabinoidnega sistema v telesu.

Študije in vitro: Te študije vključujejo testiranje učinkov zelišč na celice ali mikroorganizme v kontroliranem laboratorijskem okolju, kot so npr. celične kulture (gojene izolirane celice v petrijevkah). Čeprav poučne, študije in vitro ne upoštevajo kompleksnosti človeškega telesa in njegovih zapletenih sistemov in njihovih izsledkov nikakor ne moremo prevajati v realno življenje. Omenila sem že primer sirupa bezgovih jagod; je pa še precej več takih primerov  – kjer zeliščarji enačijo učinke, lahko tudi samo ene same učinkovine v petrijevki na delovanje v organizmu (v določeni meri lahko izsledke ekstrapoliramo na uporabo na koži, v samem organizmu pa pogosto ne). Primer je lahko tudi recimo delovanje kurkume – pogosto se sicer dela raziskave z izolirano učinkovino kurkumin (in sploh ne s kurkumo) in so lahko rezultati super – ampak, že samo če vemo, da je biološka uporabnost kurkume (to je koliko zaužite kurkume oz učinkovine pride v naš krvni obtok) manj kot 1%, lahko vidimo, da nam rezultati in vitro ne bodo kaj veliko povedali o učinkih kurkume v telesu.

Študije in vivo: Izvajajo se na živih organizmih, običajno na živalih, kot so glodavci (podgane, miš, budre). Študije in vivo ponujajo bližjo približek resničnim življenjskim scenarijem. Vendar pa fiziološke razlike med živalmi in ljudmi lahko omejujejo neposredno uporabnost teh ugotovitev. Lahko so zanimive in če se rezultati recimo skladajo s tradicionalnim vedenjem, so lahko neka dodatna potrditev, z mislijo, da podgana ni enaka človeku.

(op. vmes med in vitro in in vivo imamo še študije na izoliranih organih)

Vse te predklinične raziskave so lahko izjemno koristne in privedejo do boljšega razumevanja tako rastlin, kot delovanja našega organizma, ampak kot smo rekli – direktno prevajanje v prakso, ni mogoče.

Klinične raziskave: Veljajo za zlati standard. Klinične raziskave vključujejo testiranje zelišč na človeških udeležencih (različne faze – I – varnost pri zdravih udeležencih, II – učinkovitost pri majhni količini bolnikov, III – večje skupine udeležencev, statistično bolj verodostojni podatki in IV – spremljanje varnosti in učinkovitosti po dajanju zdravila na trg), merjenje izidov in oceno njihove učinkovitosti. Čeprav so dragocene, so lahko celo klinične študije dovzetne za napake v načrtovanju, pristranskost ali vprašljive vire financiranja.

Kako vemo, da je raziskava zanesljiva oz vprašljiva

Da lahko samozavestno ločimo zrnje od plev, je dobro poznati nekaj smernic, ki nam lahko pomagajo pri ocenjevanju verodostojnosti raziskav:

Viri financiranja: Bodite previdni pri študijah, financiranih s strani organizacij z lastnimi interesi, saj so lahko pristranske v korist izdelkov ali agend sponzorja. Seveda ne smemo posploševati, da so vse študije financirane s strani proizvajalcev pristranske, moramo pa imeti v mislih in kritično pogledati.

Načrtovanje študije: Pogosto naletimo na študije s super rezultati, ko pa pogledamo podrobneje, vidimo, da je sama zasnova študije pomanjkljiva. Preučite metodologijo študije, vključno z obliko študije, številom udeležencev (če gre za klinično študijo), odmerkom in obliko uporabljenega zelišča, cela zelišča, izvlečki ali izolirane učinkovine, trajanjem študije. Veliko lažje je zasnovati študijo samo z izoliranimi učinkovinami, vendar pa zeliščarji ne uporabljamo izoliranih učinkovin, večina nas uporablja cele rastline oz izvlečke celih rastlin, kot so čaji, tinkture,…). Nujno je, da v študiji pogledamo kakšen tip pripravka je bil uporabljen, če hočemo to prevajati v realno domačo uporabo.

Ekstrapolacije: Bodite previdni pri študijah, ki delajo široke posplošene zaključke ali zaključke iz specifičnih ugotovitev, še posebej če imamo študijo in vitro ali na živalih in se delajo zaključki – uporaba, učinki pri človeku. Vzemimo primer melise (podobno je pri mnogih drugih »antivirusnih« zeliščih). Najdemo lahko ogromno informacij, da melisa dokazano deluje proti-virusno in se jo priporoča pri mnogih virusnih obolenjih (tudi pri covid-19), dejansko pa obstajajo samo študije, ki potrjujejo njeno topikalno delovanje na herpes simplex virus in s tem pomagajo zmanjšati živčno bolečino in neugodje pri recimo pasavcu, herpesu na ustnicah – ampak to ne pomeni, da bo jemanje melise ubilo viruse gripe, covid-a ali viruse navadnega prehlada.

Niso pa samo problematični opisani zaključki študij, problematična je včasih tudi interpretacija bralca in tistega, ki ta »znanja« potem širi naprej.

Zadnjič sem na radiu tudi poslušala oddajo o ponarejanju študij, rezultatov – a se tokrat v to ne bom spuščala, je pa treba imeti v mislih tudi to, da se tudi kaj takega dogaja v znanstvenem svetu.

Uravnotežen pristop

Z roko v roki, bi rekli. Čeprav je znanstvena potrditev dragocena, ne zanemarjajmo tradicionalnih zeliščnih praks, ki so preživele preizkus časa, tudi v odsotnosti sodobnih raziskav.

Znanstvene raziskave lahko potrdijo in validirajo tradicionalno zeliščno modrost, razkrivajoč mehanizme preizkušenih praks. Nasprotno, tradicionalno znanje lahko usmerja znanstveno raziskovanje, ponujajoč vpoglede v potencialne aplikacije zelišč in informirajoč oblikovanje študij.

V vključujočem pristopu lahko izkoristimo prednosti tako znanstvenega raziskovanja kot tradicionalne modrosti in ustvarjamo resnično holistično razumevanje zeliščne medicine. Ta sinergija nam omogoča raziskovanje novih obzorij, hkrati pa ohranja spoštovanje bogate dediščine zdravljenja na osnovi rastlin.

Kritično razmišljanje, »zdrava kmečka pamet« … Medtem ko kakovostne raziskave lahko poglabljajo naše razumevanje zelišč, lahko pomanjkljive študije sejejo semena dezinformacij.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin je naša odgovornost, da gojimo kritično miselnost, ločimo dejstva od fikcije ter sprejemamo globoko moč rastlin s spoštovanjem in modrostjo.

V hitrem tempu sodobnega življenja se lahko zlahka izgubimo in pozabimo na dragoceno povezavo z naravo, ki jo nosimo v svojih genih.

Toda kaj če ti povem, da je ključ do obnovitve te povezave preprost in poln radosti?

Danes se bomo potopili v umetnost nabiranja hrane in zdravil v divjini ter odkrili, kako nam ta starodavna praksa omogoča, da ponovno odkrijemo naše korenine in se povežemo s svetom okoli nas.

Nabiranje za hrano: Pustolovščina za čute

April je predvsem čas nabiranja divje hrane. Včeraj sem imela delavnico (prvič v angleškem jeziku 😉 ) in navdušena sem bila, kako navdušeni so bili udeleženci nad raznoraznimi okusi divjih rastlin.

Sama sem že tako navajena teh okusov, da se mi včasih res ne zdijo nič posebnega in sem jim hvaležna, da so me včeraj spomnili na to in danes te darove narave sprejemam še z večjo hvaležnostjo in radovednostjo.

Pikantna travniška penuša, kiselkasto božanski dresnik, aromatična (kot se je izrazila ena izmed udeleženk – temperamentna) mrtva kopriva, …

Divja hrana res lahko predstavlja vrhunsko doživetje za naše brbončice.

Predstavljaj si, da trgaš divje jagode, polne okusa, odkrivaš grozd užitnih gob, skritih med podrastjo, odkrivaš čarobne okuse zelenih divjink …

Iskanje  in nabiranje hrane je resnična pustolovščina za čute, ki nas popelje v svet okusov in tekstur, ki jih ne moremo najti v supermarketih.

Gre za več kot le preživetje – gre za odkrivanje edinstvenih okusov, ki jih ponuja narava, in za uživanje v trenutku, ko se povežemo z okoljem okoli sebe.

Vsak letni čas nam prinaša novo nagrado, zato je iskanje hrane lahko celoletna dejavnost, ki nas nenehno navdihuje.

Nabiranje za zdravje: Zdravilen dar Narave

Poleg kulinaričnih užitkov pa ima nabiranje divjih rastlin tudi globoke zdravilne učinke.

Narava nam ni le vir hrane, temveč tudi vir zdravja.

Z nabiranjem zdravilnih rastlin lahko odkrijemo neverjetno moč narave, ki nam ponuja različne terapevtske spojine. Na primer, skromni regrat, ki ga pogosto zavržemo kot plevel, je dejansko močan vir hranil in podpore za zdravje jeter (TUKAJ se lahko prijaviš na brezplačno e-knjigico o regratu).

Kopriva, kraljica hranilnih, krepčilnih in zdravilnih rastlin je močna zaveznica žensk v vseh obdobjih – od pubertete, rodnega obdobja, do menopavze in postmenopavze. Brez skrbi, tudi moškim prinaša ogromne koristi;) ). Dovolj je nežna, da jo lahko uporabljajo tako otroci, kot starostniki, a dovolj mogočna, da podpre organizem še pri tako hudih boleznih in oslabelosti (več o koprivi – kraljici, si lahko prebereš TUKAJ).

In še in še bi lahko naštevali.

S tem, ko se zavedamo teh naravnih virov, ne le izboljšujemo svoje zdravje, temveč tudi poglobimo svoje spoštovanje do narave in njenih darov.

In ne pozabimo na zdravilno vrednost tega, da gremo ven, da obujemo čevlje (ali pa še to ne) in samo gremo ter se čuječe povezujemo z naravo. Včasih je že samo to dovolj 😉 ).

Odgovorno nabiralništvo

Ko se podamo na pot nabiranja hrane in zdravil v divjini, moramo vedno upoštevati našo odgovornost do okolja. Pomembno je, da to počnemo trajnostno, s spoštovanjem do naravnih habitatov in v skladu z lokalnimi zakoni.

Prav tako se moramo naučiti prepoznavati divje rastline, da se izognemo morebitnim nevarnostim.

Le tako lahko nabiramo varno, ohranjamo ravnovesje med človekom in naravo ter skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov.

Zaključek

Vabim te, da ponovno odkriješ svojo povezavo z naravo in se odzoveš klicu divjine.

Sprejmi umetnost nabiranja hrane in zdravil v divjini ter se poveži s svojim divjim, svobodnim jazom. Ne gre samo za hrano ali zdravila – gre za celostno izkušnjo, ki nas bogati in povezuje z naravnim svetom okoli nas.

Torej, zakaj ne bi danes stopila ven in začela raziskovati?

Prepričana sem, da vsak izmed vas pozna vsak nekaj uporabnih rastlin (morda samo še ne veste, kako zelooo uporabne so) in vsak majhen korak šteje, vsaka regratova solata šteje, vsaka pojedena trobentica, vijolica v solati, koprivina juha, »špinača« oz koprivača, … šteje.

Ne išči več izgovorov, ne govori več – nimam časa, nimam znanja. Pojdi, izobražuj se, občuti, okusi, naberi, uporabi …

Ker »deep down« veš, da je to prava pot zate.

Divji nabiralniški pozdrav,

Tina

Divji vijolični sirup je okusen in čudovit lep pomladanski recept. Divje vijolice prinesejo svojo zgodnjo pomladno magijo v ta preprost recept, prava čarovnija pa se zgodi, ko ta vijolični sirup spremeni barvo z limoninim sokom.

O vijolicah

V Sloveniji raste približno 20 vrst vijolic, samo ena je tista »ta dišeča« (Viola odorata), so pa vse vrste vijolic tako kulinarično, kot zdravilno podobno uporabne.

Vijolica je eno izmed redkih zelišč, ki vlaži. Poleg tega, da vlaži, tudi hladi. In tudi raste rada na takih področjih. Ob senčnih potokih, vlažnih travnikih, vlažnih gozdovih. Tako listi, kot cvetovi so rahlo sladkega okusa, imajo demulcentno delovanje in opazno hladijo. Vijolice tudi pomirjajo, zmanjšujejo rigidnost in omogočajo fleksibilnost.

Zaradi teh lastnosti so zelo uporabne pri suhem kašlju, vnetem grlu, suhih očeh, sinusih, koži in ob vročini.

Vijolica je znana tudi po tem, da premika stagnirajočo limfo in so jo tradicionalno uporabljali pri mehčanju žleznega tkiva (ciste v prsih, otekle, zatrdele bezgavke).

Vijolica lahko blagodejno deluje tudi pri vnetjih, pokazali so njeno koristno delovanje pri kroničnih vnetjih, kot je npr. artritis. Vnetje je pogosto povezano s suhostjo in vročino. In v takih primerih je vijolica izvrstno blažilo.

Vijolice prinašajo veselje že samo s pogledom, a je morda na tem še kaj več. Sv. Hildegarda je priporočala pripravo vina z vijolicami za »vsakogar, ki ga melanholija zatira z nezadovoljnim umom.

Vijolico omenjajo tudi kot učinkovito pomoč pri nespečnosti, je pa tudi kulinarično zanimiva rastlina. Cvetovi in listi vsebujejo veliko vitamina C in listi so tudi bogati z betakaroteni (prekurzorji vitamina A). Cela rastlina je bogata z antioksidati, antocianini in rutinom – ki je znan po tem, da podpira srčno zdravje s krepitvijo in povečano prožnostjo žil, zmanjševanjem holesterola in preprečevanjem ter razgradnjo krvnih strdkov.

Danes si bomo pogledali pripravo sirupa iz vijolic. Če imamo malo cvetov vijolic (kot jaz danes) lahko pripravimo okusen kulinarični sirup; če pa imamo vijolic dovolj, pa lahko pripravimo tudi medicinski sirup za suh kašelj, ali vneto grlo. No, v tem primeru je koristno dodati tudi liste vijolic

Divji Vijolični Sirup

Divji vijolični sirup nam nudi okusen cvetlično, rahlo sladek okus (odvisno seveda tudi koliko medu dodamo)

Najbolj čaroben del priprave vijoličnega sirupa je njegova sposobnost spreminjanja barve ????.

Prav tako, kot divje vijolice nežno prinašajo spremembo in prehod iz zime v pomlad, se bo ta sirup barval od odtenkov modre, turkizne do vijolične in svetlo vijolične, vse do bledo rožnate.

Ključ je v dodatku limoninega soka.

.

Potrebujemo:

• Sveže nabrane cvetove vijolic
• Limona oz limonin sok
• Med (bolje svetel)

Navodila:

• Približno za eno skodelico cvetov vijolic damo v pol litrski kozarec (lahko za vlaganje) – jaz sem tokrat imela precej manj cvetov in sem prilagodila količino vode
• Zavremo pol litra vode, ugasnemo ogenj, da se rahlo ohladi in prelijemo preko cvetov vijolic
• Pustimo pokrito namakati 30 minut in opazujemo, kako se voda barva v čudoviti odtenek modre, turkizne do včasih celo temno vijolične (odvisno tudi od cvetov)
• Po pol ure precedimo in dobro ožamemo cvetove

• Dodamo limonin sok – opazujmo, kako se barva spreminja iz modre v vijolično. Od količine dodanega limoninega soka, bo odvisna intenziteta barve.

• Nato v vijolični čaj vmešamo med (morda moramo rahlo segrevati v vodni kopeli) in tudi tukaj je odvisno od barve medu, kako se bo spreminjala barva sirupa.

Uporaba:

S tem okusnim vijoličnim sirupom lahko sladkamo in dodamo okus raznoraznim čajem. Je tudi lep dodatek koktajlom ali limonadi, ker doda tak lahek cvetlični okus.

Pokapamo ga lahko po tortah, palačinkah ali jogurtu – za svež pomladni videz in slasten okus.

Iz vijoličnega sirupa lahko naredimo tudi čarobne sladolede.

Prepusti se domišljiji in ustvarjalnosti.

 

ČE TE ZANIMA NABIRALNIŠTVO V PRAKSI SE NE POZABI PRIJAVITI NA 5-DNEVNI BREZPLAČNI SPLETNI DOGODEK

IZ DIVJINE V LONEC IN DOMAČO LEKARNO

 

Začnemo že v ponedeljek, 18.marca 🙂

 

Hren je trajnica iz družine kapusnic (Brassicaceae), kamor spadata npr. tudi brokoli in zelje. Doma je v jugovzhodni Evropi in zahodni Aziji, zdaj pa se goji po vsem svetu. Rastlina je najbolj znana po svoji veliki beli korenini, ki ima oster vonj in pikanten okus, ki lahko očisti sinuse v trenutku.

Energetika in delovanje

Energetsko velja, da hren greje in suši. Ima oster okus, je stimulativno zelišče, znano po svoji sposobnosti premikanja energije in tekočin v telesu.

Primarno delovanje hrena je diaforetik, ekspektorans in stimulans krvnega obtoka.

Kot diaforetik lahko pomaga spodbujati potenje in se pogosto uporablja v zgodnjih fazah prehlada in gripe.

Kot ekspektorans pomaga pri izločanju sluzi iz pljuč in je lahko koristen pri boleznih dihal.

Kot spodbujevalec krvnega obtoka pomaga izboljšati pretok krvi, kar je lahko koristno pri stanjih, ko pride do zastajanja, stagnacije.

Določene raziskave nakazujejo tudi njegovo direktno delovanje na imunski sistem, vsekakor pa že s samo stimulacijo cirkulacije (in limfe) lahko pripore k boljšemu imunskemu odzivu telesa v začetnih fazah bolezni/viroz. 

Uporaba in priprava

Hren ima širok spekter uporabe. Pogosto se uporablja v hrani kot začimba, kjer lahko njegov pikanten okus spodbudi apetit in pomaga pri prebavi.

V zeliščni medicini se največ uporablja zaradi njegove sposobnosti čiščenja sinusov in zdravljenja bolezni dihal.

Uporablja se tudi lokalno kot obkladek pri bolečinah in vnetjih sklepov.

V zeliščni medicini se uporablja korenina, ki jo nabiramo jeseni ali spomladi. Pogosto ga naribamo ali zdrobimo, da pride do sproščanja hlapnih olj.

Po nekaterih podatkih je najbolje uporabiti svežega. Lahko pripravimo tinkturo, kis ali macerat.

Odmerjanje 

Odmerjanje hrena se lahko razlikuje glede na vrsto pripravka, kot tudi na občutljivost posameznika in stanje, ki ga naslavljamo.

Kot splošno vodilo lahko vzamemo 1-2 gram sveže korenine 2-3 krat na dan.

Če uporabljamo tinkturo, lahko vzamemo 1-2 ml 2-3 krat na dan. Vedno je dobro začeti z nižjim odmerkom in ga po potrebi prilagoditi.

Hren je lahko še posebej koristen pri boleznih dihal, kot so sinusitis, bronhitis in prehlad.

Njegovo stimulatorno delovanje na dihala lahko pomaga pri čiščenju sluzi iz pljuč, medtem ko lahko njegove grelne in stimulativne lastnosti pomagajo izboljšati cirkulacijo in zmanjšati zastoje, stagnacijo. Zato ni primeren v primeru suhega kašlja ali visoke vročine (takrat nočemo dodatne stimulacije).  

Uporablja se tudi pri okužbah sečil, kjer so lahko koristne tudi njegove protimikrobne lastnosti, je pa treba imeti v mislih, da lahko pri občutljivih posameznikih povzroči tudi dodatno draženje.

Previdnostni ukrepi

Medtem ko je hren na splošno varen za večino ljudi, lahko draži prebavni trakt in ga morajo bolniki z želodčnimi razjedami ali vnetnimi črevesnimi stanji uporabljati previdno. Prav tako ni priporočljivo zelišče za nosečnice ali doječe matere, saj lahko spodbudi menstruacijo in tako teoretično poveča tveganje za splav. Njegova varnost med med nosečnostjo ali dojenjem ni bila raziskana. 

Če povzamem

Hren je močno, stimulatorno zelišče s širokim spektrom uporabe. Zaradi njegovega ostrega okusa in stimulativnih lastnosti je lahko dragocen dodatek v zeliščni shrambi.  Kot vedno pa je pomembno, da zelišča uporabljamo pametno in se posvetujemo s strokovnjakom, če imamo kakršne koli pomisleke.

Spodaj delim nekaj enostavnih receptov  

1. Hrenov med za podporo dihalnemu sistemu

Potrebujemo:

• 1/2 skodelice sveže naribane korenine hrena

• 1 skodelica surovega medu 

Postopek:

1. Korenino hrena drobno nastrgamo.

2. V kozarcu zmešamo nariban hren z medom.

3. Mešanico pustimo stati 24-48 ur in občasno premešamo.

4. Hren odcedimo in stisnimo, da »izteče« ves med (opcijsko hren pustimo v medu, ker je precejanje medu lahko kar izziv)

5. Med shranimo v čist kozarec.6. Vzamemo 1-2 čajni žlički medu po potrebi (pri mokrem kašlju, pri »zabasanih« sinusih, pri kongestiji (stagnaciji, zastoju…) 

2. Hrenov kis za podporo prebavi

Potrebujemo:

• 1 skodelico sveže nasesekljane/naribane korenine hrena

• 2 skodelici jabolčnega kisa 

Postopek:

1. Korenino hrena nasekljamo/naribamo na majhne koščke.

2. Sesekljan hren damo v kozarec in prelijemo s kisom.

3. Mešanico pustimo stati 4- 6 tednov in jo vmes pogosto pretresemo.

4. Precedimo in stisnemo, da dobimo iz hrena čim več

5. Kis shranimo v čist kozarec.

6. Vzamemo 1-2 žlici, razredčeno v vodi, pred obrokom za pomoč pri prebavi. 

Hrenov kis je poleg podpore prebavi lahko uporaben tudi na začetku prehladnih obolenj, pri respiratornih težavah, »zabasanih« sinusih, kjer potrebujemo nekaj stimulacije.  

V kombinaciji z drugimi ostrimi zelišči (česen, čebula, ingver, kajenski poper…) tvori ti. ognjeni kis.   

3. Hrenov obkladek za bolečine v sklepih

Potrebujemo:

• Svežo korenino hrena

• Tanko krpo ali gazo 

Postopek:

1. Korenino hrena drobno nastrgamo.

2. Na kos blaga ali gaze razporedimo plast naribanega hrena.

3. Obkladek nanesemo na prizadeto območje. Pazimo, da ga ne nanesemo na poškodovano kožo ali občutljiva področja.

4. Obkladek pustimo delovati do 20 minut. Če povzroča nelagodje, ga odstranimo prej.

5. Ponovimo po potrebi, vendar ne več kot enkrat na dan. 

Ne pozabimo, da je hren zelo močan, zato je pomembno, da začnemo z majhno količino in opazujemo, kako se naše telo odzove. Če opazimo kakršne koli neželene učinke, prenehajmo z uporabo.  Uživajte v raziskovanju zdravilnih lastnosti hrena!

 

Vsa gradiva so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljene ali posvet z zdravnikom. 

Šipek, plod vrtnice, je živahen in vsestranski dragulj v zeliščnem svetu. Ti majhni, rdeči sadeži, znanstveno znani kot Rosa spp., so polni hranljivih, krepčilnih in zdravilnih učinkovin.

Energetika in delovanje šipka

Energetsko velja, da šipek hladi in suši. Ima sladek in rahlo trpek okus, zaradi česar je odličen dodatek k različnim jedem.

Šipek je znan po svojih adstrigentnih, protivnetnih in antioksidativnih lastnostih. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C velja tudi za hranljivo zelišče. Zaradi te kombinacije lastnosti je šipek močan zaveznik pri različnih zdravstvenih težavah.

Šipek za zdravje srca

Šipek se tradicionalno uporablja za podporo zdravja srca. Njegova visoka vsebnost antioksidantov lahko pomaga zaščititi srce pred oksidativnim stresom, ključnim dejavnikom pri boleznih srca. Poleg tega lahko adstringentne lastnosti šipkov pomagajo krepiti krvne žile in podpirajo splošno zdravje srca in ožilja.

Šipek za celjenje ran

Zaradi adstringentnih in protivnetnih lastnosti šipka je koristen tudi pri celjenju ran. Lokalno naneseno šipkovo olje ali obkladek iz plodov lahko pomaga zmanjšati vnetje in pospeši proces celjenja.

Šipek za vnetja in bolečine

Šipek je raziskan tudi zaradi njegove sposobnosti zmanjšanja vnetja in bolečine, zlasti v zvezi z artritisom. Njegove protivnetne lastnosti lahko pomagajo zmanjšati otekline in bolečine, vsebnost antioksidantov pa lahko pomaga zaščititi sklepe pred nadaljnjimi poškodbami.

Šipek kot hrana

Šipek je poleg medicinske uporabe tudi zelo hranljivo živilo. Ima posebno veliko vitamina C, vsebuje pa tudi vitamine A, E in K ter kalcij, železo in prehranske vlaknine. Iz šipka lahko pripravljamo čaje, marmelade, želeje, sirupe in celo vina.

Šipek se lahko uporablja v različnih kulinaričnih pripravkih. Ima pikanten, saden okus, ki se dobro ujema s sladkimi in slanimi jedmi. Tukaj je nekaj idej:

Za pripravo čaja iz šipka je ogromno različnih receptov – ali damo cele, ali zdrobljene plodove? Ga namakamo v hladni vodi in potem segrejemo? Naredimo poparek ali prevretek? Kako ga sušimo – cele ali »razkoščičene«? Kako se znebimo dlačic…?

Te dileme bomo obravnavali kdaj drugič (poglobljeno se s tem ukvarjamo v naši Virtualni zeliščarski vasi), spodaj pa delim z vami najenostavnejši recept za pripravo šipkovega čaja:

Sestavine:

• 2 žlici posušenih plodov šipka

• 2 skodelici vode

• Med po okusu

Navodila:

1. Posušene plodove šipka speremo pod mrzlo vodo.

2. V loncu zavremo vodo.

3. Šipek dodamo v vrelo vodo in na nizkem ognju segrevamo 15-20 minut.

4. Čaj precedimo v skodelico in dodamo med po okusu.

Odmerjanje:

Za posušene plodove šipka je običajni odmerek 2-5 gramov na dan, lahko razdeljen na več skodelic. Kot pri vsakem zelišču je pomembno, da začnemo z nižjim odmerkom in ga po potrebi postopoma povečujemo.

Šipkova marmelada: To je klasičen način uporabe šipka. Preprosto kuhamo šipek s sladkorjem in vodo, dokler ne doseže konsistence, podobne marmeladi. To lahko namažemo na toast, uporabimo kot nadev za pecivo ali celo postrežemo s sirom.

Šipkov sirup: Šipkov sirup je sladek, oster sirup, ki ga lahko uporabimo na različne načine. Lahko ga pokapamo po palačinkah ali vafljih, uporabimo kot sladilo za čaj ali koktajle ali celo kot glazuro za meso.

Šipkova omaka: Šipek lahko skuhamo v omako, podobno brusnični omaki. Postrežemo ga lahko poleg mesa ali uporabimo kot preliv za sladice.

Ne pozabite, da je pomembno, kot pri vsakem zelišču, poslušati svoje telo in po potrebi prilagoditi uporabo. Medtem ko šipek na splošno velja za varnega, lahko pri nekaterih ljudeh povzroči neželene učinke, kot so želodčni krči ali driska, zlasti v velikih odmerkih. Vedno začnite z majhnim odmerkom in postopoma povečujte, ko se telo prilagaja.

Skratka, šipek je vsestransko in koristno zelišče s širokim spektrom uporabe. Ne glede na to, ali jih uporabljamo zaradi zdravstvenih koristi ali preprosto uživamo v njihovem pikantnem okusu, ni mogoče zanikati privlačnosti tega vibrantnega plodu.

Danes sem imela za zaključeno družbo eno super delavnico spoznavanja zelišč na Krvavcu in sem med drugim prejela vprašanje, če lahko na moji spletni strani vtipkaš težavo in ti vrže ven seznam zelišč.

Pri meni to ne gre tako. Pri meni ne boš našla seznamov…ja, seveda poznam in ti lahko svetujem tudi katero zelišče za specifično težavo – ampak jaz tukaj vidim omejen obseg.

Pristop težava – zelišče se mi zdi ok pri kakšnih akutnih zadevah – recimo pomoč pri suhem kašlju; kakšen čaj pri vnetju mehurja, pik komarja, čebele…, poškodbe, modrice…

Pri vseh drugih, dolgotrajnejših težavah (sem štejem tudi recimo PMS, boleče, močne menstruacije, slaba, počasna prebava, povišan holesterol…), kroničnih ter hujših boleznih (visok pritisk, sladkorna bolezen, rakava obolenja…) pa bo veliko veliko bolje celostni, holistični pristop. In iskanje določenih zelišč za to in to težavi pač ni celostni pristop. Ja, kdaj bo tudi ta pristop deloval, ampak jaz se za dolgotrajne učinke ne bi prav zelo zanašala na to.

Poglejmo si primer visokega krvnega pritiska. To ni nekaj, kar pride kar tako iznenada, to je motnja, kjer se določeni dejavniki nalagajo in enkrat telo pač ne zmore več samoregulacije in pride do povišanega pritiska.

In če vtipkamo v google visok krvni pritisk in zelišča, dobimo recimo TOP 10 zelišč, ki pomagajo znižati krvni tlak; zelišča pri visokem krvnem tlaku, zelišča, ki uravnavajo krvni tlak, naravna pomoč pri povišanem tlaku….

Vem, da marsikdo tega ni pripravljen slišati, ampak v tem primeru bo treba nekaj spremeniti v življenjskem stilu. Moj nasvet je, če iščeš zeliščno nadomestilo zdravilom in nisi pripravljen nič spremeniti v življenju…potem se raje drži kar zdravil.

Se pa da z zelišči ogromno pomagati, lahko nam izredno koristijo, ampak zelišča so »za zraven« in primarni fokus uporabe zelišč naj bo podpora telesu. Nežna, stalna podpora in kaj hitro se zna zgoditi, da ugotoviš, da je tvoje telo sposobno čudežev.

Torej, kako se lotiti povišanega pritiska.

1. SPANJE

Koliko spiš?

Novi standard spanja je 8,5 ur na noč – kar pomeni po raziskavah, da si povprečno 9,2 uri v postelji. Spiš dovolj? Spalni dolg ima neverjetni negativni učinek na krvni tlak (in splošno zdravje). Seveda ne v letu ali dveh, ampak če 20, 30 ali 40 let in več spiš premalo, se na telesu to ogromno pozna.

Človek je zelo prilagodljivo bitje in lahko se navadi na pomanjkanje spanja in se recimo po 6 ali 7 ur spanja na noč počutimo »čisto ok«. Ampak dolgotrajno (10, 20, 30+ let) pa se to nabira. V spanju se naše telo regenerira in kronično pomanjkanje spanja je, skupaj s hitrim, stresnim načinom življenja vzrok mnogim težav »sodobnega« sveta.

Pa tukaj govorimo o »normalnem« spancu, samo da si ga ne vzamemo dovolj. Enostavno gremo prepozno spati in pogosto smo še celo ponosni…«jaz pa ne potrebujem toliko spanca – 6 ur imam čisto dovolj«. Tebi se že tako zdi, ker si se navadila – ampak po 10, 20, 30 +letih takega življenja, ti bo telo sporočilo – da ne, ne….to ni ok.

Seveda obstaja variabilnost med posamezniki, eni potrebujejo manj, eni več  (meni je recimo optimum 10 ur), ampak v povprečju – spanec manj kot 8,5 ur na noč vodi dolgoročno v mnoge težave.

Še čisto druga pesem pa so mnogi problemi nespečnosti (v večini so v današnjem času povezani s stresom, lahko pa imajo tudi druge vzroke) in seveda tukaj ni tako enostavnega napotka…«pojdi prej v posteljo«. Se je pa pri težavah z nespečnostjo zelo zelo koristno najprej posvetiti temu (lahko pogledaš tudi tečaj Zelišča v praksi: Stres in nespečnost), ker res nespečnost poleg »zombi« občutka skozi dneve, pušča na telesu dolgoročno ogromne  posledice.

Torej, če imaš visok krvni pritisk (ne glede na to ali jemlješ tablete ali (še) ne), naj bo tvoj prvi fokus SPANJE. Včasih spanje dela čudeže. Če imaš možnost v začetki spi 12, 14 ur…če ne se potrudi vsaj za 8, 10 ur (s tem, da imej v mislih, da nekaj časa potrebuješ, ko ležiš v postelji, da zaspiš…torej prištej tem uram še to).

Jaz sem imela težave s povišanim pritiskom v nosečnosti  in tudi po tem sem imela občasno težave z rahlo povišanim diastoličnim (spodnjim) pritiskom. Ko sem se malo opazovala in raziskovala, sem ugotovila, da je zelo velika korelacija med spanjem (dolžina + kvaliteta) in izmerjenimi vrednostmi pritiska. Ko spim dovolj in dobro ni sledu o povišanih vrednostih, ko si izmerim pritisk po kakšni »kratki« noči…so vrednosti višje, že mejne.

2. MEDITACIJA

Stres je v današnjem času, lahko bi rekli, stil življenja. Že samo ta hiter tempo življenja, predstavlja za telo stres. In stres je en izmed glavnih dejavnikov tveganja za mnoge, mnoge bolezni sodobnega časa, tudi za povišan pritisk.

Ogromno študij je pokazalo, da že samo 5 minut (in več) meditacije na dan lahko dolgoročno zniža pritisk za kar 20 točk. Meditacija je lahko marsikaj….od sprehoda v gozdu, nabiranja zelišč, vodene meditacije, poslušanja meditacijskih posnetkov…čiščenja stanovanja, pletja na vrtu, kvačkanja….kar koli nekomu pomeni »time out«.

V tem hitrem življenju vsi potrebujemo »time out«. Čas zase.

3. ŽIVLJENJSKI STIL

Sprememba življenjskega stila lahko pogosto zniža krvni pritisk prav toliko, kot ga znižajo zdravila (brez povzročanja stranskih učinkov) in v večini primerov je varno, da namenimo pol leta tem »intervencijam«, preden se odločimo za zdravila (je pa seveda odvisno tudi od tega, kako visoko je povišanje pritiska – v primeru življenje ogrožajočih stanj, seveda ne čakamo in ne preskušamo).

• Nehaj kaditi, jej manj soli (sploh se izogibaj rafinirani in uporabljaj le nerafinirano sol, pa še to zmerno), več hodi, pij manj alkohola, jej več zelenjave, nadzoruj telesno težo
• 30 g temne čokolade na dan lahko zniža krvni pritisk toliko, kot marsikatero zdravilo – in še boljšega okusa je
• 250 ml soka rdeče pese na dan deluje ravno tako hitro in ravno tako dobro kot zdravila. Nitrati v pesi se spremenijo v dušikov oksid, ki razširi krvne žile in poveča pretok
• Polovica skodelice borovnic 2 x dnevno (lahko tudi zamrznjene) lahko deluje podobno kot ACE inhibitorji
• Sezamovo olje – uporaba sezamovega olja v kuhinji je pokazala dobre rezultate
• Laneno seme – 2-3 jedilni žlici na dan, najbolje da jih zmeljemo tik pred uporabo. Bolje se obnesejo kuhana

4. ZELIŠČA (varnejša najprej)

• Tinktura korenin regrata (Taraxacum officinale) in koprive (Urtica dioica) – zniža krvni tlak z ohranjanjem/povišanjem zdravja jeter in ledvic
• Hibiskus (Hibiscus sabdariffa) – pokazali so, da lahko 1-2 skodelici čaja na dan deluje podobno kot kombinacija lizinoprila in hidroklortiazida
• Glog (Crataegus spp.) – listi, cvetovi (vršički) in jagode v obliki čaja ali tinkture, 1-3 x na dan je odlično krepčilo za cel srčno-žilni sistem, ki je odličen za starejše (60+ bi vsi morali preventivno uživati glog) in je varen za vsakodnevno uporabo v daljšem časovnem obdobju. Krepi tonus žil in ugodno vpliva na moč srca
• Deljenolistna srčnica (Leonorus cardiaca) tinktura svežih »vršičkov« v dozi 1-3 ml, 2-3 x na dan, 6-8 tednov, predvsem pri tistih, ki so imeli srčni infarkt in pri tistih, ki čutijo tesnobo
• Pasijonka (Passiflora incarnata) – čaj ali tinktura, odpre in pogreje trda srca. Okrepi tudi spiritualno srce

Omenjajo se še bolj specifična zelišča – ki jih jaz ne uvršam ravno med podporo organizmu, ampak lahko delujejo in so bolj »agresivna« – diuretiki – odvajajo vodo iz ledvic in tako lahko znižajo pritisk (ne naslavljajo pa »vzroka«, ne krepijo organizma): njivska preslica, list regrata zlata rozga, breza, gladež, tudi lipa, bezeg

Poleg navedenih imajo lahko ugoden vpliv na tlak tudi: česen, čemaž, črna kumina, bela omela (previdno z njo), ajda (zeleni del), oljčni listi,   – nekateri delujejo dobro protivnetno, antioksidativno, drugi krepijo žile…pa dejansko še polno polno drugih zelišč, ki vplivajo na zdravje organizma, ker delujejo antioksidativno in protivnetno, med drugim: bazilika, timijan, lovor, kardamom, ingver, cimet….dejansko ne moremo ločiti splošnega zdravja in ugodnega vpliva zelišč, začimb, divje hrane, “plevelov” na  srčno žilno zdravje (in s tem tudi na pritisk) od splošnega zdravja organizma.

V poštev pridejo pa tudi vsa zelišča (in drugi ukrepi), ki ugodno vplivajo na ravni holesterola v krvi in/ali zmanjšujejo vnetja v krvnih žilah (holesterol se »lepi« na vnete, poškodovane žile in tako nastaja ateroskleroza, ki pripomore k visokem pritisku):

• ustrezna prehrana (mandlji, jabolka, stročnice, avokado, korenje, čili, temna čokolada, kakav, cimet, kuhana zelena listnata zelenjava, mastne ribe, lanena semena, česen, hibiskus, oreški, oves, oljčno olje, pomaranče, hruške, korenine – pesa, repinec…), šitake, soja, jagode, zeleni ali črni čaj, polnozrnata žita),
• telesna aktivnost
• zelišča: glog, lipa, šitake, bukov ostrigar, ginseng, codonopsis

ZAKLJUČEK

Iskanje »alternativ« zdravilom v smislu…katero zelišče naj (namesto zdravil) vzamem za to in to težavo nas v večini primerov ne bo vodilo do ustreznega rezultata.

Najboljši pristop je celovit pristop, s spremembo življenjskega stila in podporo (zeliščno in drugo) organizma oz zdravja. A naj se ne ustrašimo – tudi celovitega pristopa se lahko lotimo zmerno, postopoma. Na vrat na nos spreminjati življenjski stil je skorajda nemogoča oz utopična naloga in terja veliko napora in motivacije.

K sreči imamo na voljo enostavne in včasih tudi prav okusne rešitve  – čokolada, kakav, rdeča pesa, divje rastline, zelišča in druge “plevele”, …), varna hranilno-krepčilna zelišča, ki jih lahko (kljub zdravilom) počasi mic po mic vključujemo v svoj vsakdan….

In če bereš ta članek, če imaš težave z visokim pritiskom…ti polagam na srce – uredi najprej svoje spanje. Spi dovolj, spi kakovostno in pogosto že samo to lahko privede do čudežev.

Potem se loti “divje hrane”.…vključi divje rastline, zelišča in druge “plevele” v svoj vsakdan…in šele potem začni raziskovati bolj “specifična” zelišča.

Ne pričakuj, da boš lahko zdravila (ker jih pač nočeš jemati) lahko enostavno nadomestila z zelišči. Bo potrebnega malo več dela, ampak se splača – tvoje telo, tvoje življenje ti bo hvaležno, ker kot “stranski učinek” bo celotno tvoje počutje boljše, energija bo višja in življenje bo polnejše .

Pozdravček,

Tina

(povzeto deloma po S.Weed)

(Stellaria media)

 

Navadna zvezdica  (in druge podobne zvezdice) je oportunistični in hranilno bogat »plevel«, ki odlično pomirja in hladi mnoge simptome vročine, suhosti in vnetja.

Bolj ji je všeč hladno vreme in je pogosto prva rastlina, ki požene spomladi oziroma, če ni snega, se jo najde tudi pozimi. Poleti, v vročini ne uspeva prav dobro, pogosto praktično izgine in se v jesenskih mesecih znova pojavi.

Poznamo jo lahko tudi pod ljudskimi imeni kurja črevca, počrevec…

ENERGETIKA

Navadna zvezdica ima rada hladno, vlažno vreme in prav tako energetiko tudi ima. Hladi in vlaži vroča, suha tkiva. Navadna zvezdica ima mnogo nians kot zdravilo, a tudi če si zapomnimo samo to, da hladi in vlaži, si lahko z njo uspešno pomagamo.

NAVADNA ZVEZDICA KOT HRANILO

Navadna zvezdica je bogata z veliko hranili.

Zelo bogata je z aluminijem, bakrom, cinkom, železom, magnezijem, manganom, silicijem in cinkom.

Vsebuje tudi veliko kalcija, klorofila, kobalta, fosfrorja, kalija, proteinov, karotenov.

Vsebuje še pomembne količine vitamina C, kroma, molibdena, riboflavina, niacina, tiamina , vlaknin in natrija. vključno s kalcijem fosforjem, magnezijem, kalijem in vitaminom C.

Še posebej je priporočena ob okrevanju po bolezni, pri pomanjkanju mikrohranil, kronično utrujenih zaradi prekomernega dela in stresa, anemičnih posameznikih, je pa tudi zelo okusna divja hrana, priporočena za vsakogar, katerekoli starosti. Uživa se jo lahko tudi več mesecev.

Poleg tega, da sama vsebuje veliko hranil, tudi pomaga telesu, da še bolje absorbira druga hranila.

Navadna zvezdica vsebuje tudi saponine – ko saponine »obdelamo« z vodo, se penijo. Saponini imajo različne naloge v telesu – od uravnavanja krvnega sladkorja, podpirajo zdrav mikrobiom, uravnavajo vnetja. V velikih količinah tudi dražijo sluznice, delujejo kot stimulatorni ekspektoransi – kot pomoč pri izkašljevanju, lahko pa tudi dražijo sluznico želodca in povzročijo slabost in bruhanje. Pri navadni zvezdici tega sicer niso opazili.

NAVADNA ZVEZDICA ZA OČI

Oči naravo želijo biti hladne in vlažne. Pri neprijetnih občutkih, pri rdečih, razdraženih, suhih očeh si lahko pomagamo z navadno zvezdico. Za najboljši rezultat zmiksamo svežo rastlino in položimo sočno pulpo na zaprto oko kot oblogo. Po 10-20mintah, ko obloga postane toplo, jo zamenjamo z novo, svežo. To lahko ponovimo večkrat na dan, par dni zapored, če je potrebno.

NAVADNA ZVEZDICA ZA LIMFO

Navadna zvezdica nežno premika limfo. Pomislimo nanjo, o imamo otečene bezgavke ali otekline, ki nakazujejo na stagnirajoče intersticijske tekočine ali stagnirajoč limfatični sistem.

Navadna zvezdica je tudi znana pri uporabi benignih cist. Uporabi se jo lahko topikalno, pogosto pri mnogih vrstah cist, tudi ganglionih oz ganglionskih cistah. Zasledila pa sem tudi njeno interno uporabo pri cistah na jajčnikih.

NAVADNA ZVEZDICA ZA KOŽO IN RANE

Navadna zvezdica je idealna za mnoga različna vroča, vneta stanja kože. Rdečico, razdraženo kožo, srbež lahko pomirimo z oblogo iz sveže navadne zvezdice. Uporablja se lahko pri ekcemih, turih (abscesih) ali pikih insektov (komarji, čebele). Pomirja tudi rdeče rane, žulje, praske…pravijo, da lahko izvleče tudi trne.

Skupaj s trpotcem lahko navadna zvezdica sestavlja odlično vse-stransko mazilo.

NAVADNA ZVEZDICA PRI KAŠLJU

Navadno zvezdico lahko uporabljamo tudi notranje – pri enakih simptomih, kot zunanje: vročina, suhost.

To je npr. pri suhem, razdraženem tkivu pljuč in bronhijev, kjer prihaja do suhega, spazmodičnega, neproduktivnega kašlja. Lahko se uporablja v tinkturi, oxymelu ali čaju…da povrne vlago in hladi razdražene dihalne poti.

Zaradi vsebnosti saponinov deluje tudi kot blag ekspektorans in lahko tudi pomaga premikati zastalo sluz v pljučih. Saponini delujejo na refleksnem nivoju. Predvidevanjem, da z draženjem sluznice prebavil preko vagusa sprožajo tudi reflekse druge v telesu.

Ponavadi to blaga stimulacija kašlja ne moti oziroma prevaga vlažilni in pomirjajoči učinek pri suhem kašlju – če pa pride do povečanja suhega, dražečega kašlja, pa so za to lahko odgovorni saponini v navadni zvezdici.

NAVADNA ZVEZDICA ZA SEČILA

Navadna zvezdica je blag diuretik in pomagata pri znakih vročine v sečilih – kot je npr. pogosto in boleče uriniranje. Pogosto se ob vnetju sečil kombinira z vednozelenim gornikom in rmanom, lahko tudi z zlato rozgo.

NAVADNA ZVEZDICA ZA HUJŠANJE

Pravijo, da navadna zvezdica lahko zmanjša maščobo in pomaga pri izgubi telesne teže – lahko bi imela vpliv na endokrini sistem oziroma metabolizem.

NAVADNA ZVEZDICA PRI VROČINSKIH STANJIH

Ker hladi, vlaži je navadna zvezdica uporabna tudi pri vročinskih stanjih – v 2. fazi vročine – takrat ko je vročina najvišja, nam je vroče in smo nemirni. NI primerna za takrat, ko imamo vročino in nas ob tem zebe.

BOTANIKA

Ima male bele cvetove s petimi cvetnimi lističi, ki pa so skoraj do konca razcepljeni – tako da jih izgleda 10.

Dolžina stebel odraste rastline je od 5 – 40 cm. Rast je lahko kipeča do plazeča, izgled je zato lahko blazinast. Stebla so okrogla, med kolenci je vrsta dlačic. Listi so široko jajčaste oblike, na koncih koničasti in so največkrat gladki ali pokriti z dlačicami pri dnu. Listi so na steblo nameščeni nasprotno. Spodnji listi so izrazito pecljati, peclji so po robu dlakavi.

Korenine so nežno zasidrane v zemljo, jo hitro izpulimo.

Karakteristična lastnost so DLAČICE po steblu in sicer v eni liniji po eni strani stebla, v naslednjem kolencu pa po drugi strani stebla. 

UPORABA

Najbolje je navadno zvezdico uporabiti svežo. Nabiramo jo s škarjami (ker jo ob trganju lahko hitro izpulimo), najbolje mlado rastlino. Lahko se jo nabiraš še ko cveti, ko pa že semeni, pa bolje da ne – postane bolj trda in vlaknasta.

Lahko jo jemo surovo (krasen okus po mlečni koruzi), v solatah, na sendviču….ali jo dodajamo kuhanim jedem.

Odličen je tudi pesto navadne zvezdice. Preden damo navadno zvezdico narežimo stebla na krajše kose, da se ne zavijejo v rezila multipraktika/sekalnika.

Svežo lahko namočimo v alkohol za tinkturo ali v kis (mineralna bomba).

Če delamo macerat, jo čez noč pustimo, da oveni ali jo sušimo par dni – je lahko težava s plesnijo pri izdelavi macerata navadne zvezdice, ker vsebuje veliko vode.

Navadno zvezdico lahko posušimo, a bo hitro izgubljala svojo potenco in jo je treba uporabiti v roku par tednov.

Doziranje:

Navadna zvezdica je tako hrana kot zdravilo. Tako je doza lahko precej visoka – kot npr. pri zelenjavi.

Iz navadne zvezdice se lahko pripravi tudi hranilni/krepčilni namok – a kot sem rekla, suho je dobro porabiti v par tednih (za namok uporabljamo suhe rastline).

Tinkturo (sveže rastline) uporabljamo: 60-100 kapljic na dan, 4 x na dan; 1:2; 70 % alkohol

Topikalna uporaba: obloge, mazilo….

PREVIDNOSTNI UKREPI

Navadna zvezdica je zelo varno zelišče. Ker vsebuje saponine pa lahko v zelo velikih količinah pri občutljivih posameznikih povzročijo slabost, bruhanje, drisko.

Z vso divjo hrano pa začnemo postopoma (ne kar naenkrat pojesti velike sklede solate samo iz navadne zvezdice), ker je to močna hrana in se mora telo malo navaditi.

PODOBNE RASTLINE (možne zamenjave)

Na vrtu (in tudi drugod) lahko navadno zvezdico zamenjamo s kurjo češnjico (Anagalis arvensis), ki pa ima oranžne oz marelične (lahko tudi modre) cvetove. Preden cveti se ju težko loči, karakteristično pa je, da kurja češnjica NIMA dlačic po steblu. 

Podobna je tudi trižilna popkoresa (Moehringia trinervia), ki pa ima izrazite žile na listih in prav tako NIMA dlačic po steblu.

Če te zanima še več o divjih užitnih in zdravilnih rastlinah izpred domačega praga, pa se nam pridruži tudi na brezplačnem spletnem predavanju, v petek 17. marca ob 10.uri (z možnostjo ogleda posnetka).

Prijave so obvezne. Za prijavo klikni TUKAJ. 

 

 

V novembru sem imela za našo Virtualno zeliščarsko vas predavanje Obredi in zelišča in izbrskala nekaj zanimivih informacij ?.

Obredi so imeli v starih časih ob (naravnih) spremembah pomembno vlogo in ta prispevek pišem ravno na dan sončevega obrata oziroma zimskega solsticija.

Nazaj prihaja svetloba, začenja se svetla polovica leta, nekatere kulture so na ta dan celo praznovale Novo leto.

Takoj po zimskem solsticiju daljšanje dneva še ni tako izrazito in mnogi so ta čas poimenovali kot »čas vmes«. Čas, ko je še posebej tanka meja med živim in mrtvim svetom in je potrebna zaščita domov pred zli duhovi v teh dolgih, temnih nočeh.

Ko izgleda kot da sonce stoji nekako pri miru v teh dneh, ko staro leto ugaša in novo leto čaka, da se prebudi.

Pri starovercih poznamo ta čas tudi kot 12 volčjih noči, v kršanstvu pa 12 dni božiča (sicer datumsko malo premaknjeno..od 24.12. do 6.1.), kjer je prostor za čarovnijo, kjer se lahko dogajajo čudeži, a moramo biti tudi pozorni na zle duhove, ki lahko prehajajo svetove.

Obredi, ki so jih opravljali v tem času širom po svetu, so bili namenjeni, da se bo sonce res vrnilo  -zato so prižigali kresove, na ognjišču kurili posebno poleno jesena ali hrasta, v mestih pa so polena nadomestile sveče.

Kot drugod po svetu, pa so tudi v naših krajih imele poseben pomen zimzelene rastline s svojim zaščitnim in srečo nosnim pomenom.

Zimzelene rastline predstavljajo s svojo stalno zelenostjo večno življenje, vero v pomlad – da bo res prišlo nazaj sonce, verjeli pa so tudi, da jih ščitijo pred zli duhovi.

V naših krajih je imela posebno mesto bela omela, ki so jo ob zimskem solsiticiju obesili v vsaki hiši in naj bi tam ostala do naslednjega leta, ko jo je zamenjala sveža veja.

Bela omela je zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima neposrednega stika z zemljo in predstavljali so si, da raste v nadsvetu in prejema moč lune, sonca in zvezd.

V Posočju so v kresni ogenj kot zahvale in prošnje bogu sonca metali sveže lovorjeve in brinove veje, ki so prasketale.

Gospodinje so velikokrat očistile tako ognjišče, kot prostore s kadilom iz brinovih vejic, kar je v tem času zagotavljalo varno zavetje pred zlimi duhovi; vejice brina so obešali tudi na vsa vrata.

Pletli so tudi venčke iz lobodike, ki je morala imeti vsaj nekaj rdečih jagod. Ti venčki pa so viseli le na hlevskih vratih in so imeli moč, da so odganjali zle duhove, vse vrste bolezni in zagotovili rodnost živine.

Poleg omenjenih so uporabljali tudi druge zimzelene rastline – smrečje, bršljan, mah, bor, lovor…

Kaj pa novoletna smrečica?

Tradicija postavljanja in okraševanja božičnega drevesa v domovih je relativno mlada, v primerjavi z uporabo drugih zimzelenih rastlin, a naj bi imela podoben simbolni pomen.

Zimzelene rastline so (bile) močan simbol večnega življenja širom po svetu in z prinašanjem zimzelenega rastlinja v naš dom se opominjamo, da je kljub temnim in dolgim nočem zunaj še življenje in bo kmalu prišla tudi pomlad.

Ko vse druge rastline odmrejo, odvržejo liste…zimzeleni še naprej bohtijo in predstavljajo večno življenje. Ostajajo živahne, zelene, rastejo kljub mrazu in temi in tako predstavljajo pomlajevanje, upanje, vedenje…da bo svetloba in z njo življenje spet prišla.

Uporaba zimzelenih v medicinske namene

V tem delu prispevka, se bom osredotočila na iglavce, ki jih najpogosteje omenjamo in uporabljamo v medicinske namene (ok…bela omela je tudi močno zelišče, a o tem kdaj drugič?).

Med iglavce, ki jih uporabljamo v zdravilne namene štejemo smreko, bor, borovce, jelko, tudi cedro, brin…

Seveda ima vsako drevo, grm tudi svoje specifike, a v glavnem so si po osnovnih lastnostih in delovanju zelo podobni.

Ko se sprehodiš po gozdu polnem iglavcev občutiš njihov poživljajoč vonj. To je predvsem posledica vsebnosti eteričnih olj, ki jih v iglavcih ni malo. Eterična olja ščitijo drevesa pred okužbami, bakterijami, glivicami in omogočajo njihov zdrav razvoj tudi v neprijetnih, vlažnih razmerah.

Čeprav pri nas morda najbolj poznamo nabiranje vršičkov, ki so polni vitamina C (za sirup, čaj, smrekovček…) pa se v medicinske namene lahko uporablja tudi »zrele« iglice skozi vse leto.

Zimzelene rastline imajo še posebno afiniteto do dihal. Zaradi velike vsebnosti ostrih eteričnih olj, delujejo stimulativno in izkašljevalno in so zato primerna izbira, ko imamo moker kašelj in »zapackane« dihalne pot.

Čeprav nimajo antispazmodičnih lasnosti (sproščajo krče gladkih mišic) pa mnogi poročajo, da odpirajo dihalne poti in izboljšujejo dihalno funkcijo.

Nekateri iglavci, kot je npr. brin ima afiniteto tudi še do ledvic in sečil; na splošno pa vseeno lahko rečemo, da imajo vsa zimzelena drevesa primarno vpliv na dihala; zaradi vsebnosti aromatičnih spojin pa spodbujajo tudi krvni obtok in prebavni sistem.

Najpogosteje se iglavce (lahko kot čaj, tinkturo; razširjena pa je tudi uporaba eteričnih olj) uporablja za lažje izkašljevanje in dihanje; lahko pa se uporabljajo tudi kot rubificienti. To pomeni, da spodbujajo lokalno mikrocirkulacijo in poganjajo kri. Tako nam lahko pomagajo pri težavah z vnetimi sklepi in mišicami….saj s spodbujanjem lokalne cirkulacije poskrbijo za boljši »odvoz« odpadnih snovi ter dovajanje svežih hranil na prizadeto območje in tako pomagajo lajšati vnetja in bolečine.

Zaradi aromatičnih spojin, imajo iglavci tudi karminativni učinek – usmerjajo pretok krvi v prebavila in tako izboljšujejo našo prebavno funkcijo in lajšajo napenjanje.

Kot vse aromatične rastine, imajo tudi zimzeleni dobro protimikrobno delovanje in se jih pogosto uporablja tudi za »razkuževanje« prostorov…ali v obliki kadil (še posebno je znano prižiganje brinovih vejic za čiščenje prostorov), ali v obliki uporabe eteričnih olj v difuzorjih.

Po energetiki iglavci grejejo, sušijo in delujejo stimulativno na telo, zato je pri vročih, suhih konstitucijah potrebna pozornost pri njihovi uporabi. Prav tako niso najbolj primerni za suh, vroč kašelj…čeprav kot sem omenila, kljub temu, da nimajo antispazmodičnega delovanja, mnogim lahko pomagajo odpirati dihalne poti.

Odlično se obnesejo pri hladnih stanjih, pri vlažnih, stagnirajočih tkivih (predvsem dihala)….to je takrat, ko imamo občutek »zapackanosti«.

PRIPRAVA

Iglavce lahko pripravim na več načinov. Lahko jih uporabljamo tako notranje kot zunanje.

Za notranjo uporabo je recimo primerna priprav tinkture, ki pa jo je najbolje pripraviti iz svežih iglic, v razmerju 1:2 (m/v) in uporabiti 70% alkohol.

Taka tinktura bo spodbujala imunski sistem, cirkulacijo in izkašljevanje – primerna za uporabo pri mokrem, hladnem, produktivnem kašlju.

Lokalno se iglavce (pri nas je morda še najbolj razširjeno mazilo iz smrekove smole….lahko pa se uporabi tudi druge smole ali pa celo iglice) uporablja v obliki mazil za spodbujanje lokalne prekrvitve. Kot sem že omenila, to nam lahko pride zelo prav pri bolečih, vnetih sklepih. Tako mazilo pa je primerno tudi za vtiranje v prsi in na hrbet kot podpora med kašljanjem.

Zelo pogosto pa je tudi vdihovanje…ali uporabimo eterična olja in difuzor ali uporabimo sveže iglice, ki jih damo v lonec z vročo vodo in izvajamo inhalacije pod brisačo.

Lahko pa pripravimo »difuzor« tudi sami in sicer na štedilniku (ali kaminčku) segrevamo vodo in dodamo sveže iglice. Poleg tega, da bomo navlažili zrak v stanovanju, bomo tako zraku dodali še malo zelo prijetnega vonja in zdravilnih lastnosti ter tako poskrbeli za boljšo odpornost naših dihal.

 

Čeprav tradicionalno v našem prostoru pogosto spomladi pripravljamo sirup iz (smrekovih) vršičkov, ne pozabimo na zdravila, ki nam jih nudi narava, ki nam jih nudijo iglavci tudi v teh zimskih časih. Le podajmo se na kakšen sproščujoči sprehod v gozd, kjer zadihamo s polnimi pljuči, naberimo nekaj zakladov ali v obliki smole ali v oblik iglic, vnesimo jih v naš dom in iz njih pripravimo zdravila.

Ker nam narava res ponuja toliko možnosti, kako nas lahko podpre ?.

 

Ena najboljših stvari pri melisi (poleg njene zdravilnosti seveda) je njen vonj in okus, ki je prijeten za večino ljudi. Večina ljudi bo z veseljem popila to zeliščno zdravilo, celo otroci.

Pogosto se pri uporabi zelišč pojavlja problem palatibilnosti, saj nekega zdravila, pa naj bo še tako koristno, pogosto zaradi okusa in/ali vonja, ne bomo zmogli dolgotrajno uporabljati.

Toda melisa je tako zelo okusna, da to ni niti najmanjša težava. Morda jo tudi zato marsikdo niti ne jemlje kot »pravo« zdravilo. A melisa vsebuje vrline ducata drugih rastlin.

Tinktura melise je eden izmed najboljših načinov, da občutimo njene pomirjajoče lastnosti na živčni sistem. Dobra je za spanje in sproščanje, pomaga pri prebavi in lajša glavobole.

Za otroke je možno pripraviti okusne melisine sladoledne lučke z medom, ki so odlična pomoč pri pretirano razigranih otroških srcih in poleg tega, da ohladijo tudi umirijo pretirano otroško energijo. Lahko jo kombiniramo tudi s sivko.

Prav tako pa bo delovala pomirjajoče in proti – tesnobno v obliki čaja.

Melisa pa je tudi eno izmed zelišč, ki jih omenjajo za odganjanje komarjev. Dobro se kombinira s sivko, meto, limonsko travo in mačjo meto in zelo enostavno pripravimo poletno mazilo proti mrčesu.

Z meliso pa lahko pripravimo tudi razno razne okusne in osvežujoče pijače, kot je npr. ledeni zeleni čaj z meliso ali limonada z meliso.

Z ali brez alkohola lahko pripravimo tudi špricer z meliso in medom, melisin koktajl ali melisin martini.

Zasledila pa sem tudi recept za pivo z meliso in sivko.

Meliso se seveda lahko dodaja tudi v razne sladolede, piškote, peciva ali se iz nje pripravi marmelado.

Tudi koprivinim kolačkom je lahko idealno dopolnilo.

Melisa pa se lahko uporablja tudi v mnogih slanih jedeh. Zanimivo je npr. zeliščno maslo z drobnjakom in meliso.

Pripravimo lahko melisino omako, kis z meliso, melisin pesto, pripravimo pečenega piščanca z meliso ali meliso z lososom.

Melisa pa ni rezervirana samo za zdravilne in kulinarične namene. Odlična je tudi za nego kože. Pomaga lahko pri aknah, ekcemih in podobno. Dobro pomirja kožo in je nadvse uporabna v raznih kopelih, zelo uporabna pa tudi kot sestavina mil.

Pri mastnih laseh pa se obnese melisin šampon ali spiranje las z melisino vodo.

V obliki mazila za ustnice je še posebej uporabna pri pogostem herpesu, saj kar nekaj študij potrjuje njeno protivirusno delovanje proti virusu herpes simplex.

Poleg pomirjujočega vpliva ob stresu in za izboljšanje spanje ima melisa tudi spodbujevalni učinek na kognitivne sposobnosti. Po domače povedano krepi možgane.

Tudi pri skupku simptomov, ki so značilni za povečano delovanje ščitnice (srčne palpitacije, živčna napetost, nespečnost, hiperaktivnost…) se je v kombinaciji z deljenolistno srčnico in plazečim skrečnikom že tradicionalno uporabljala pri prekomerni aktivnosti ščitnice. 

Melisa lahko ščiti srce na različne načine. Uravnava vnetja in pomaga zniževati škodljive ravni lipidov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. več študijah so pokazali, da je melisa varna in učinkovita pri izboljševanju profila lipidov v krvi, kontroli krvnega sladkorja in zniževanja vnetij pri sladkornih bolnikih tipa 2. 

Melisa ima močan protivirusni potencial, kar lahko najbolje izkoriščamo pri topikalni uporabi – kot smo že omenili v obliki mazila za ustnice pri herpes simplex virusu.

Vendar pa nam na različne načine lahko pomaga pri virusnih obolenjih. Je pomirjujoče zelišče ob infekcijah zgornjih dihal, deluje kot relaksacijski diaforetik (primerna je melisina voda pri visokih vročinah), pomirja tudi razdražljivost in nemir, ki sta pogosta spremljevalca vročinskih stanj.

Ko blag antispazmodik (sprošča krče), melisa pomaga pri tenzijskih glavobolih in ostalih blagih bolečinah zaradi mišične tenzije. 

Melisa se lahko uporablja tudi kot pomoč pri zmanjševanju bolečin zaradi menstruacijskih krčev…je pa potrebna kar velika količina.

Kot aromatično in karminativno zelišče lahko pomaga pri zastali prebavi, zmanjša trebušne krče in spodbuja zdravo prebavo. Je krasna kot skodelico čaja po obroku.

Melisa za otroke
Podobno kot trpotec ima tudi melisa dolgo zgodovine uporabe pri pikih insektov in se lahko topikalno tako kot trpotec (prežvečiš, pljuneš…ali pa zdrobiš med kamni) in je zelo primerna za otroke.

Ima res dober okus in ima podobne koristi tako pri odraslih kot otrocih in prav zaradi okusa je priljubljeno zelišče za otroke.

Npr. lahko se uporablja pri otrocih, ki jim rastejo zobki…da pomiri ta včasih boleč proces. Dobro se kombinira s kamilico.

Pokazali so tudi, da je jemanje kombinacije melise in kamilice en mesec zmanjšalo skupni čas jokanja otrok z diagnosticiranimi kolikami.

V kombinaciji z baldrijanom pa se je pokazala učinkovita pri otrocih, ki so trpeli za nemirnostjo in nepravilnimi vzorci spanja.

OPOZORILA

Obstaja zaskrbljenost, da melisa zmanjšuje delovanje ščitnice, čeprav mnenja o tem ostajajo deljena. Kdor ima premalo delujočo ščitnico naj se iz previdnosti vseeno rajši izogiba uživanju večjih količin melise skozi daljše časovno obdobje.

Tinkturo pripravimo iz sveže melise (najbolje tik pred cvetenjem) v razmerju 1:2. To pomeni na 50 g sveže melise dodamo 100 ml 45 % alkohola in uživamo 3-5 ml, 3-5 x na dan. Včasih pri lažjih zeliščih ne moremo zagotoviti takega razmerja in brez težav lahko razmerje povečamo – le doziranje moramo potem prilagoditi.

Za čaj vzamemo 1 čajno žličko do 30 g posušene melise na dan in prelijemo z vrelo vodo. Pokrijemo in pustimo 5-10 minut, nato precedimo. Po želji sladkamo z medom. Lahko uporabimo sveže zelišče, a uporabimo dvakratno količino.

Melisine sladoledne lučke z medom

Narežemo za 2 rahlo natlačeni skodelici sveže melise in prelijemo s približni litrom in pol vrele vode.

Pustimo pokrito 20 min (prav tako, če imamo suho meliso).

Precedimo in dodamo med po okusu.

Prelijemo v model za lučke ali enostavno v pladenj za ledene kocke.

Damo za nekaj ur v zmrzovalnik.

Mazilo proti mrčesu

Napolnimo kozarec za vlaganje do 1/3 do ½ z drobno zdrobljenimi suhimi zelišči (melisa, meta, limonska trava, sivka in mačja meta) in do vrha dolijemo olje (olivno, mandljevo, jojobino…).

Pustimo na sobni temperaturi in temnem 4 tedne, nato precedimo. Vmes večkrat premešamo in preverimo ali so vse rastline prekrite z oljem.

Na vodni kopeli segrejmo olje in dodamo čebelji vosek, po želji kokosovo in/ali karitejevo maslo. Segrevamo samo toliko, da se vosek in masli stopijo. Prelijemo v posodice in ohladimo.

Da bo odganjanje mrčesa res učinkovito pa se ponavadi doda na 1 skodelico macerata še eterična olja citronele (36 kapljic), limonske trave (18 kapljic), sivke (18 kapljic) in mete (12 kapljic).

Špricer z meliso in medom

V vrču zmešamo ½ skodelice medu in 2 skodelici tople vode.

Dodamo 1/2 skodelice limoninega ali limetinega soka (lahko kombiniramo) in 1 skodelico hladne vode. Dobro premešamo.

Zdrobimo/narežemo za 1 skodelico sveže melise in dodamo mešanici. Z leseno kuhalnico potisnemo meliso na dno in dodamo par rezin limone ali limete.

Damo v hladilnik za približno 1 uro.

Ko se ohladi, dodamo 2 skodelici gazirane vode in premešamo.

Precedimo skozi cedilo v posamezne kozarce, v katere smo smo prej dodali led.

Po želji lahko dodamo kakšno alkoholno pijačo.

Okrasimo z listi melise in rezinami limone.

Veliko je raziskav, še več nasvetov – tako glede zdravil (antivirotikov, antibiotikov, antiparazitikov in drugih zdravil na recept), različnih terapij pri covid-u in seveda tudi uporabe zelišč.

Znano, da mnoga zelišča, dopolnila, nutricevtiki lahko pomagajo tako zmanjševati tveganje za okužbo s covid-19, kot tudi zmanjšajo simptome pri okužbi.

Čeprav je študij kar precej, jih je še vedno premalo, da bi se v polnosti lahko ocenilo koristi hrane, dopolnil, probiotikov, zelišč…in z lahko dostopnostjo informacij v današnjem času so se razmahnile tudi mnoge nepopolne, netočne, tudi zavajajoče informacije.

Alternativa je zelo popularna in komu verjeti?

V tem članku sem zbrala nekaj preverjenih podatkov, ki pa so v določeni meri še vedno lahko nepopolni, posredni…saj, kot sem omenila, konkretnih kliničnih študij manjka in jih z naravnimi proizvodi verjetno nikoli ne bo v zadostni meri.

Če pa združimo tradicijo, znanost in malo kmečke pameti, pa lahko dobimo precej dobro sliko – kako si lahko sami pomagamo, da zmanjšamo tveganje za okužbo s covid-19 oziroma si pomagamo, ko zbolimo.

Pa poglejmo:

Prva stvar je – kot merodajnih ne moremo gledati raziskav v laboratorijih, kjer določene rastline ali celo učinkovine iz rastlin (primer sladki pelin – artenusat) delujejo direktno proti virusu SARS-CoV-2 – da bi bilo to kaj dosti uporabno v realnem življenju.

Ponavadi je tako, da bi morali zaužiti toksične količine neke rastline, da bi lahko primerjali delovanje v laboratoriju in v telesu.

Za sirup bezgovih jagod so izračunali, da bi če bi hoteli primerjati učinke iz laboratorija, morali imeti v krvi približno 12,5 % koncentracijo bezgovega sirupa – no to je »no go«.

Zato nam informacije, kako so ugotovili, da neko zelišče (v laboratoriju) zaustavlja pomnoževanje, ovira prehod virusa v celice…v realnosti ne pomagajo kaj dosti.

Torej, ko govorimo o protivirusnem delovanju rastlin – se dejansko opiramo na našo obrambno sposobnost. Kako ta zelišča, dopolnila vplivajo na našo naravno obrambno sposobnost, da je telo bolje pripravljeno oziroma, da se bolje bori proti infekciji. Kako podpirajo naše splošno zdravje.

Moramo gledati dolgoročno in se ne zanašati, da nam bo katerokoli zelišče uničilo virus. Splet je poln naslovov…znanstveniki so ugotovili, da to in to zelišče uničuje virus SARS-CoV-2… in mnogi nasveti to povzemajo, mnoge strokovne razlage vključujejo…dokazano zaustavlja pomnoževanje, dokazano preprečuje vstop v celice…a zdaj že vemo, da nam rezultati iz laboratorijev v realnosti ne pomenijo kaj dosti (deloma bi to lahko povzeli pri takojšnji izpostavitvi virusu in tretiranjem sluznice, kjer pride virus v stik z nami – ampak časovno okno za to je zelo zelo zelo kratko).

Virus bomo v telesu uničili sami, z dobrim imunskim sistemom (ne upoštevam tukaj protokolov hospitaliziranih bolnikov, govorim o primerih, ko hospitalizacija ni potrebna in kako si lahko pomagamo sami doma).

Lahko se občasno poslužimo določene direktne spodbude imunskih celic, a ta naj bo kratkotrajna, omejena na takrat ko smo izpostavljeni večjim količinam virusa ali v prvih fazah razvoja bolezni.

Spodaj je na kratko zbranih nekaj informacij o rastlinah, ki se pogosto uporabljajo/omenjajo v povezavi s covid. Nekatere od njih (česen npr.) z lahkoto, enostavno, poceni  in učinkovito vključimo v naš vsakdan.

ZDRAVILNE RASTLINE, ki se jih pogosto omenja v povezavi s covid-19

KURKUMA

Kurkuma (Curcuma longa) se v Aziji že dolgo uporablja v preventivi in pri zdravljenju različnih bolezni.

Najbolj raziskana učinkovina kurkume je kurkumin. V laboratorijskih modelih je kurkumin pokazal dvojno delovanje proti Sars-CoV-2: zavira razmnoževanje virusa SARS – CoV-2 in zavira njegov vstop v celice (inhibira receptorje, ki pomagajo virusu SARS-CoV-2 vstopiti v celico).

Kurkumin proučujejo kot možno dodatno zdravljene pri covid-u, saj se je v laboratorijskih pogojih izkazal za bolj učinkovitega od marsikaterih zdravil (klorokina, hidroklorikina) a je težava njegov prenos do tarčnih tkiv (kot smo omenjali v uvodu članka). Preučujejo sicer nove možnosti dovajanja učinkovin do tarčnih tkiv, kot je npr. možnost nanoprenosa.

Prav tako ne moremo primerjati ene izolirane, koncentrirane aktivne učinkovine s celo rastlino in pri kurkumi jo je za terapevtski učinek treba pojesti res veliko (cca 10 g na dan).

Ima pa kurkuma dobro proti-vnetno delovanje in mnogo drugih zdravju koristnih snovi in je seveda lahko koristna tudi pri preprečevanju in zdravljenju covid-19 in na splošno pri podpiranju našega zdravja.

Dodatek kurkume v prehrano nam tako lahko prinaša koristi, ne moremo pa pričakovati nekega močnega, direktnega učinka. Kurkuma ima zelo slabo absorbcijo v našem črevesju, ki pa jo lahko povečamo z dodatkom popra.

ČESEN

Ugodne lastnosti česna na imunski sistem so dobro znane. Česen vsebuje več substanc, ki vplivajo na imunost. Novejše raziskave kažejo, da je verjetno najodgovornejša substanca za te učinke alicin.

Česen lahko že v količinah, ki jih dodajamo hrani vpliva preventivno proti infekcijam.

Alicin je hitro hlapna učinkovina, ki je prisotna le v svežem česnu. V intaktnem česnu ga ni – nastane po encimski reakciji, ko se po »poškodbi« česna sprosti anilin in encim anilaza, ki pretvori anilin v alicin.

Ker je, kot sem omenila alicin zelo hlapljiv je dobro česen narezati, zmečkati le kakšnih 10 do 15 minut pred zaužitjem.

Česen poleg direktna vpliva na različne imunske celice, različne T limfocite, naravne celice ubijalke…, na citokine…vsebuje tudi še mnogo drugih zdravju koristnih snovi in se ga vsekakor splača vključiti v vsakodnevno prehrano.

Ugotovili pa so, da je česen lahko učinkovit tudi pri obnavljanju senzornih občutkov, ki so bile izgubljene ali zmanjšane (voh) pri okužbi v covid-19.

BEZGOVE JAGODE

Primarne učinkovine v bezgovih jagodah so polifenoli in antocianini – ki v večini delujejo kot dobri antioksidanti, med drugim dobro znana rutin in kvercetin.

Za covid-19 sicer ni opravljenih študij, so pa v več študijah pokazali učinkovitost ekstraktov jagod bezga (sirup, tinktura, gumi bomboni) tako pri preprečevanju prehladov in gripe, kot tudi zmanjšanje trajanja in resnosti simptomov v zgodnji fazi bolezni.

Čeprav so v laboratoriju pokazali direktno delovanje proti razmnoževanju virusom gripe – tega ne moremo prevesti v realno življenje.

So pa pokazali, da ekstrakt bezgovih jagod učinkovito spodbuja našo naravno obrambo proti virusom. Točen mehanizem spodbujanja imunskega sistema ni znan, ve se da jagode vplivajo na T1-mediiran imunski odziv – torej na tisti del imunskega sistema, ki deluje zgodaj ob virusni infekciji in tako preprečuje, da bi se virus razširil.

V praksi dobro deluje pri respiratornih obolenjih, najbolje kot sem že omenila v zgodnjih fazah bolezni. Mnogo koristi za zdravje pa prinašajo tudi, ker so jagode bezga bogate z antioksidanti.

ČRNI POPER

Poper vsebuje preko 600 različnih učinkovin – glavna alkaloida piperin in piperamidi pa bi lahko bila v pomoč pri spopadanju s covid-19, saj so pokazali, da poper ugodno vpliva pri infekcijah dihal.

Za piperin so pokazali tudi direktno protivirusno delovanje, kar kot sem že omenila ne moremo prevajati v realno življenje.

AŠVAGANDA

Ašvaganda se v Aryuvedi uporablja zelo pogosto, pogosto v kombinaciji z mnogimi drugimi zelišči. Sama ašvaganda ima pozitiven vpliv na dihala na več nivojih, vključno z zmanjševanjem pljučne hipertenzije preko zmanjševanja vnetja, zmanjševanja oksidativnega stresa, zmanjševanjem epitelijske disfunkcije in zmanjšane apoptoze pljučnih celic.

Za ašvagando so pokazali, da spodbudi prirojen imunski odziv in selektivno uravnava imunski odgovor T1 celic.

TULSI-SVETA BAZILIKA

Čeprav niso pokazali direktnega delovanja pri covid-19, se tulsi pogosto uporablja pri bolečinah, driski, kašlju, kongestiji…kar so vse lahko znaki pri covid-u. Prav tako tulsi vsebuje veliko flavonoidov in polifenolnih kislin, ki prav tako koristni pri boju z virusi.

ASTRAGALUS

Korenine astragalusa so na vzhodu že zelo dolgo znane in imajo dolgo tradicijo uporabe za uravnavanje imunskega sistema.

Glavna komponenta v tej luči so polisaharidi, ki imajo imunomodulatorni učinek in so v več študijah pokazali njihov preventivni učinek proti virusnim infekcijam. Polisaharidi nekako naredijo naš imunski sistem bolj pozoren in hitreje zazna in lahko uniči nevarnost.

ČRNA KUMINA

Olje črne kumine in semena črne kumine uporabljajo pri veliko različnih težavah, tudi kašlju, bronhitisih, pljučnici. Timokinon je najpomembnejša učinkovina v črni kumini.

Pokazali so sicer direktno virocidno delovanje olja semen črne kumine, a so ga vbrizgavali morskim prašičkom direktno v trebušno votlino. To ni primerljivo z uživanjem tega olja.

So pa odkrili potencialno koristne učinkovine, ki inhibirajo virus SARS-CoV-2 na podoben način kot klorokin – nigellidin in alfa-hefderin, a to sta zopet dve izolirani učinkovini, raziskave so narejene v laboratoriju in jih nikakor ne moremo prevajati v enostavno…uživanje žličke olja črne kumine.

Kar pa nam lahko koristi pa je, da so pokazali,  da ima seme črne kumine direktno delovanje na imunski sistem, na T celice in tudi izboljša aktivnost naravnih celic ubijalk (podobno kot česen). Poleg tega pa vsebuje tudi antioksidante, ki delujejo varovalno na naše zdravje.

SLADKI KOREN

Glicirizin je najpomembnejša aktivna učinkovina sladkega korena, ki direktno vpliva na ACE2 (receptor na katerega se pripenjajo virusi covida, da lahko vstopi v naše celice), kar nakazuje na njegovo koristnost pri zdravljenju covid-19.

V laboratorijskih raziskavah, ki so jih opravili ob pojavu SARS-a, je bilo kar nekaj učinkovin sladkega korena učinkovitih pri zaustavljanju pomnoževanja virusa, najbolj učinkovit prav glicirizin.

Zopet poudarjam, da so to laboratorijski poskusi z izolirano učinkovino.

Ne glede na to, pa je sladki koren znan po svojih dobrih proti-vnetnih lastnostih in direktnem vplivu na spodbujanje imunskega sistema. Točni mehanizmi še niso dobro raziskani.

SLADKI PELIN

Podobno kot za sladki koren velja za sladki pelin. Študije, kjer dokazujejo njegovo direktno delovanje proti covid-19 so narejene v laboratoriju, večinoma z  njegovo aktivno učinkovino artesunat ali z ekstrakti. Kar spet nikakor ne moremo primerjati z uživanjem čaja ali tinkture sladkega pelina.

Tudi niso pokazali direktnega delovanja sladkega pelina na imunski sistem, kot so to npr. pokazali za česen, bezgove jagode ali ašvagando.

Vsekakor pa ima sladki pelin veliko koristnih učinkovin, ki podpirajo naše zdravje, med drugim tudi veliko cinka in selena, ki sta pomembna za zdrav imunski sistem.

INGVER

Koristi ingverja proti covid-19 prinašajo predvsem njegovo potencialno protivnetno delovanje in spodbujanje imunskega sistema. Pokazali so, da najbolje deluje kot preventiva, preden pride do inokulacije virusa.

Poleg dobrih protivnetnih lastnosti ima ingver tudi dobre antioksidativne lastnosti, kar vsekakor prinaša koristi za naše zdravje – tako v “normalnih” okoliščinah, kot tudi takrat, ko zbolimo.

Ingver je tudi stimultorno zelišče, ki spodbuja našo cirkulacijo in pretok krvi (pomaga tudi, da se ostala zelišča, učinkovine bolje prenesejo po celem telesu) in nam v prvi fazi bolezni, ko potrebujemo nek “kick” oz. “boost” lahko pomaga. Kasneje pa bo preveč stimulacije telesu lahko škodilo in moramo biti z uporabo ingverja previdni.

AMERIŠKI SLAMNIK

Ekstrakti ameriškega slamnika so se v več kliničnih študijah izkazali za učinkovite (tudi v nekaj za neučinkovite) pri preprečevanju in v zgodnji fazi respiratornih obolenj. Lahko prihaja do večjih razlik v učinkovitosti pri različni vrsti (ozkolistni, škrlatni), pri uporabi različnih delov rastline (korenina, nadzemni del), pri različnih načinih priprave.

Če povzamem

Zelišča nam lahko prinašajo ogromne koristi za zdravje, za imunski sistem – tako za preventivo proti covid-u kot tudi za pomoč pri prvih znakih okužbe ali za lajšanje simptomov.

Raziskav s področja direktnega delovanje zelišč (oziroma bolj glede njihovih izoliranih aktivnih učinkovin) proti SARS-CoV-2 je kar nekaj, a jih na žalost ne moremo prevajati v realno življenje.

Ko iščemo zelišča, ki nam bodo pomagala proti covid-19, iščemo zelišča, ki bodo pomagala našemu imunskemu sistemu. Torej ne, katero zelišče zaustavlja pomnoževanje virusa ali zavira pripenjanje na naše celice (kar je narejeno v laboratoriju), temveč katera zelišča krepijo našo obrambo.

In zelišča lahko krepijo našo obrambo na več načinov.

Lahko imajo direkten vpliv na imunske celice, jih spodbujajo – taka so npr. česen, bezgove jagode, ameriški slamnik, ašvaganda, astragalus, črna kumina…

Lahko delujejo proti-vnetno in pomagajo pri lajšanju simptomov.

Lahko vsebujejo veliko antioksidantov, ki varujejo zdravje ali pa veliko hranil, še posebej mikrohranil, ki jih naš imunski sistem najbolj potrebuje (vitamin C, A, E, D, cink, selen, esencialne maščobne kisline).

Želiš izvedeti več

• kako okrepimo naše zdravje, naš imunski sistem (predvsem z zakladi izpred domačega praga)
• kako nam gobe lahko izjemno pomagajo
• podrobneje o vitaminu D – dodajati ali ne dodajati (in koliko)
• o tem kako si z zelišči pomagamo spodbuditi imunski sistem, ko potrebuje morda malo »brce« (ko je okrog nas veliko virusa, ko se »nas nekaj loteva«, ko zbolimo)
• kako se z zelišči podpremo v vsaki fazi vročine, da si ne naredimo več škode kot koristi (ja, tudi to je možno!), kaj je pomembno pri okrevanju
• kako si pomagamo pri posameznih simptomih, ki ponavadi spremljajo virusne okužbe dihal

Vse to in še več se v manj kot 4 urah naučiš v spletnem tečaju

Zelišča v praksi: Imunski sistem in viroze

Kako si z zelišči pomagamo pred, med in po virozi

Okrepi svojo naravno obrambo z zelišči na izi, poceni in učinkovit način ter si na PRAVILEN način pomagaj med in po virusnih obolenjih dihal (tudi covid-19)

Spletni tečaj, ki si ga ogledaš kadarkoli, v svojem tempu iz udobja tvojega najljubšega naslonjača (z dostopom “za vedno”).

Z DOKAZI in izkušnjami podprta uporaba divjih rastlin, zelišč in drugih “plevelov”.

December je tu, prihaja čas praznikov in če se jih povečini veselimo (sploh otroci), poznam kar nekaj skrbnikov (predvsem) psov, ki jih prihajajoči prazniki skrbijo.

Čeprav opažam, da stanje se izboljšuje, pa pokanje ter ognjemeti med božičem in novim letom marsikaterega kosmatinčka in s tem tudi nas skrbnike, spravljajo v stisko.

Nekateri so malo nemirni, nekateri se tresejo, a jih nekako uspemo pomirit, nekateri se skrivajo pod posteljo, zatečejo v kopalnico…iščejo varno zavetje in ne razumejo, da niso v smrtni nevarnosti. Strah, panika, boj za preživetje.

Kdor je že doživel tak odziv svojega kosmatinčka, se bo strinjal, da bi naredili VSE, da bi jih pomirili.

In tudi tukaj nam lahko na pomoč priskoči narava. Zeliščni pasji priboljški so lahko odličen pripomoček, da se naš kosmatinček počuti varno in sproščeno.

Zelišča, ki jih lahko uporabimo za pomirjanje (in krepitev živčnega sistema) pri psih, so praktično identična, kot pri ljudeh:

• Zeleni del ovsa (NE kosmiči)
• Baldrijan
• Pasijonka
• Kamilica
• Šentjanževka
• sivka

Ker tako kot pri ljudeh vsa zelišča ne delujejo enako na vse pse, je morda pametno, preden se lotimo kombiniranja zelišč in pečenja priboljškov, da zelišča preskusimo posamezno.

Skuhamo močan čaj iz omenjenih zelišč, prelijemo z njim obrok ter opazujemo svojega ljubljenčka.

Lahko pa že »kar iz štarta« poskusite spodnji recept za pasje piškote in po potrebi prilagajate.

Mačke so malo »posebna« sorta – če imaš težave s stresom pri mački, mi piši…in lahko pogledava malo bolj podrobno, kaj se da storiti.

Potrebuješ:

• 2 skodelici polnozrnate moke (če imaš občitljivega psa, uporabiš brezglutensko alternativo)
• ½ skodelice ovsenih kosmičev
• ½ skodelice posušenih kamiličnih cvetov (zmelješ v prah)
• ½ skodelice posušenih listov melise (zmelješ v prah)
• ¼ skodelice posušenih cvetov sivke (zmelješ v prah)
• ¼ skodelice posušene korenine baldrijana (zmelješ v prah)
• 1 skodelico in pol pireja buče (narezana in s paličnim mešalnikom zmleta buča – maslena, hokaido…)
• Voda po potrebi do želene konzistence
• Opcijsko: 2 žlici medu

Namesto buče lahko dodamo 1 skodelico arašidovega masla, ali masla drugih oreškov (pri čemer moramo paziti, da ne vsebuje ksilitola, ker je za pse strupen) ali 1 skodelico in pol zmečkane banane.

Postopek:

• Pečico segrejemo na 175-180°C
• V (kavnem) mlinčku zmeljemo vsako zelišče posebej in ga odmerimo (velikost skodelic prilagajamo željam, potrebam…važno je, da se ohranja razmerje). Ni pomembno, če ne pride čisto fin prah, važno, da jih toliko zmeljemo, da se bodo lepo porazporedila in zmešala.
• V posodi zmešamo moko, ovsene kosmiče in zmleta zelišča.
• V drugi posodi zmešamo bučin pire (ali arašidovo maslo ali zmečkano banano) in med, dokler ne dobimo gladke zmesi. Če uporabimo arašidovo maslo že tukaj dodamo nekaj vode (da dobimo gladko zmes).
• Postopoma vmešamo suhe sestavine v mokro fazo, da dobimo testo primerne konzistence. Po potrebi dodamo še malo vode (ali moke).
• Testo razvaljamo na dobre 0,5 cm debeline in z modelčki za piškote izrežemo piškote.
• Piškote prestavimo na pladenj s peki papirjem in jih postavimo v ogreto pečico za 15-20 min.
• Preden priboljšek ponudimo psu, naj se piškoti do konca ohladijo

Doziranje je odvisno od velikost psa, velikosti piškotov, intenzivnosti težav, občutljivosti psa…zato je priporočeno začeti z manjšimi dozami in opazovati počutje živali.

Večina psov bo uporabljene sestavine in zelišča dobro tolerirala, katerakoli sestavina pa pri zelo občutljivih psih lahko sproži kakšne neželene (alergijske) reakcije. Še posebej bodite pozorni, če je vaš pes bolj občutljiv oz nagnjen k temu. Pomembno je, da vsako novo hrano, priboljšek najprej poskusimo v manjših količinah in opazujemo morebitne neželene reakcije.

Če imamo bolj izbirčnega psa (glede okusov) lahko v piškote dodamo še tuno iz pločevinke ali jetrca (odvisno, kaj ima naš kuža rad) ali pa mu piškote nadrobimo v njegovo najljubšo hrano.

Lahko uporabiš katerikoli recept za pasje piškote (jih na spletu najdeš kar nekaj), dodaš kakšna jetrca, govedino, tuno…sam/a veš, kaj ima tvoj kosmatinček najraje. Pri nas imamo Labradorko in to sploh ni problem. Samo ne pozabi mu dodati zelišč ?.

Oves deluje tako, da krepi živčni sistem in ni nujno, da ima takojšnji pomirjajoči učinek – krepi pa odpornost proti stresu – ga je dobro uporabljati skozi daljše časovno obdobje.

Bladrijan je zelišče, ki se ga uporablja za nemir. Deluje hitro, učinkovine v bladrijanu inhibirajo razgradnjo GABA v možganih. Baldrijan lahko pomaga pri umirjenosti in spokojnosti – obstaja pa par % posameznikov, pri katerih ima lahko baldrijan nasproten učinek. Opazuj.

Pasijonka deluje podobno kot baldrijan. Ima blage sedativna in pomirjevalne lastnosti.

Kamilica ima dolgo zgodovino uporabe v pomirjevalne namene. Mora pa biti dovolj velika doza. Kamilica sprošča in zmanjšuje simptome stresa, lahko pa pomaga tudi pri sproščanju mišične napetosti. Ima blage sedativne lastnosti. Lahko pomiri razdražen želodec pri psih, ki zaradi stresa bruhanji in imajo drisko.

Šentjanževka nima direktnih pomirjevalnih lastnosti, deluje pa kot troforestorativ za živčni sistem (obnavlja živčni sistem) in je lahko koristen pripomoček pri psih, ki imajo dolgoročno težave s stresom.

Pri sivki so pokazali da pomirja in znižuje ravni kortizola že samo njen vonj – poudarjam pa, da je pri uporabi eteričnih olj, npr. treba biti zelo previden – še posebej pri psih. Psi vonjajo kar nekajkrat bolje kot pri ljudeh – in zato bi bila jaz pri uporabljanju vonjev (aromaterapije) pri psih malce bolj zadržana. Lahko se jim sivko zameša med hrano (če jih ne bo vonj odgnal, pa ne vem).

Umirjene, sproščene in prijetne praznike ti želim.

Pozdravček,

Tina

Nasveti so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljenje ali posvet pri veterinarju.

Naše telo je naravnano, da se na stres odzove na načine, ki nas ščitijo pred grožnjami plenilcev in drugih agresorjev.

V današnjem času so danes take grožnje redke, a prav verjetno je, da se vsak dan soočamo s številnimi zahtevami, ki prinašajo velike obremenitve, kot npr. plačevanje računov in skrb za družino, da ne omenjam vse te covid situacije.

In naše telo te »manjše« težave obravnava kot grožnje in se posledično se telo počuti, kot da je nenehno napadeno. Naši možgani pa tudi ne ločijo med tem, kar se zares dogaja in med tem, kaj si mi zamišljamo, da se dogaja oziroma se bo zgodilo.

V telesu se sproži kaskada dogodkov, ki privede do sproščanja adrenalina in kortizola iz nadledvične žleze, ki poskrbita, da se nekatere funkcije v našem telesu okrepijo (srčni utrip, sproščanje energijskih rezerv, dotok glukoze v možgane…), nekatere »nepotrebne« v tistem trenutku pa oslabijo (imunski sistem, prebavni sistem, reporoduktivi sistem, procesi rasti…)

Telesni odziv na stres je ponavadi samo-omejujoč. Ko telo zazna, da je nevarnost mimo, se nivoji stresnih hormonov znižajo in telesne funkcije se vrnejo v normalno stanje.

A v razmerah, kjer so stresni dejavniki stalno prisotni in je telo mnenja, da je stalno ogroženo, je ta ti. »flight or fight« oz. »beg ali boj« reakcija stalno prisotna.

In v današnjem svetu takih situacij ni malo. Če odmislimo covid in ukrepe, ki jih s seboj prinaša, lahko zasledimo konstantne stresne dejavnike praktično a vsakem koraku. V službah, šolah, na treningih….moramo biti veno boljši, vedno uspešnejši, vedno lepši, vedno nasmejani, polni življenja…ja, tudi to so pritiski družbe, ki marsikomu povzročajo stres. Dolgotrajen stres. In preden se zaveš, si že v stalnem “flight or fight” načinu delovanja.

In ta dolgotrajna aktivacija stresnega sistema in dolgotrajna prekomerna izpostavljenost kortizolu in ostalim stresnim hormonom vodi do motenj v praktično vseh telesnih procesih. Kar vodi v tveganje za mnoge zdravstvene težave, vljučno s:

• Tesnobo
• Depresijo
• Prebavnimi težavami
• Glavoboli
• Mišično napetostjo in bolečinami
• Srčnimi boleznimi, kapmi, visokim pritiskom
• Težavami s spanjem
• Pridobivanje na teži
• Težave s spominom in koncentracijo
• …

In zato je izrednega pomena, da se naučimo zdravih načinov obvladovanja dejavnikov stresa.

Kako naše telo odreagira na stresorske dejavnike pa je odvisno od naše genetike in življenjskih izkušenj. Lahko smo genetsko nagnjeni k preaktivnemu ali premalo aktivnemu stresnemu odzivu; lahko pa nam tudi travmatične izkušnje v otroštvu ali v odrasli dobi (nesreče, stresni poklici, žrtve nasilja…) povzročijo pretirano ranljivost na stres.

Tako so nekateri lahko popolnoma »flegma«, medtem ko drugi burno reagirajo že ob najmanjšem stresu – večina pa nas je nekje vmes.

Stresni dogodki so v življenju neizogibljivi. In morda na trenutno situacijo ne moreš vplivati. Vendar pa lahko vplivaš na to, kako bo tvoje telo odreagiralo na te dejavnike.

Lahko se naučiš, kateri so tisti dejavniki, ki pri tebi sprožijo stresni odziv in kako poskrbiš zase fizično in čustveno, ko pride do takih situacij.

Mnogo je načinov, kako telesu pomagamo pri zdravem odzivu na stres:

• Zdrava prehrana in redno gibanje
• Dovolj spanja
• Relaksacijske tehnike, kot do joga, dihanje, masaža, meditacija
• Pisanje dnevnika, hvaležnost
• Hobiji – branje, poslušanje glasbe, ustvarjanje…
• Negovanje zdravih odnosov
• Humor, smeh
• Prostovoljstvo
• Postavljanje prioritet in odstranjanje nepotrebnih nalog
• Poiskati pomoč

In pri zdravem odzivu na stres si lahko pomagamo tudi z uporabo zelišč.

Nagrada za boljše obvladovanje stresa lahko vključuje: mirnost, manj tesnobe, boljšo kvaliteto življenja, lahko pomaga pri zmanjšati visok srčni pritisk, boljšo koncentracijo, boljšo samo-kontrolo, boljše odnose. In lahko celo vodi do daljšega, bolj zdravega življenja.

Pa poglejmo sedaj 3 »zeliščne trike« za boljše obvladovanje stresa:

1. SIVKA (pozor, mora biti prava sivka in ne lavandin – ker lavandin poživlja)

Vonj sivke vonj dokazano znižuje ravni kortizola v slini.

Uporablja se lahko v obliki aromaterapije (z eteričnimi olji, sivkine blazinice), v obliki sivkinega olja (macerata) kot masažno ali negovalno olje, kot dodatek v kopel ter v obliki čaja ali tinkture.

Že samo enostavna vsakodnevna nega obraza z oljem sivke lahko naredi ogromno razliko.

2. KAMILICA

Kamilica je nežna, a mogočna rastlina. Naj vas ne preslepi s svojo enostavnostjo. Za globoko sproščanje pa je potrebno kamilico uporabiti zvečer v obliki res močnega čaja ali tinkture. Lahko se uporablja tudi v obliki olja (macerata) za zunanjo uporabo ali kot dodatek kopeli (skuhamo močan čaj in ga dolijemo kopeli).

Po napornem dnevu nas priprava in uživanje močnega kamiličnega čaja zaziba v sproščujoč spanec (pozor! tega čaja ne uživajte čez dan, ko imate v planu še opravke in obveznosti)

3. »rahljanje« čeljusti s ŠENTJANŽEVIM oljem

Šentjanževka je odličen tonik za živčni sistem. In, ali ste bili kdaj pozorni, kako »zategnjene« imate čeljustne mišice, kadar ste pod stresom.

Enostavna masaža oziroma rahljanje čeljusti lahko v telesu sproži oblico koristnih odzivov, če pa delamo to s šentjanževim oljem, pa si tako odlično krepimo naš živčni sistem.

Če želiš izvedeti o teh “trikih” še kaj več in še mnogo drugih koristnih, enostavnih, praktičnih nasvetov in konkretnih napotkov – ki jih lahko že jutri vključiš v svoj vsakdan

Kmalu ugleda luč sveta tečaj, ki bo nadgradnja delavnice

ZELIŠČA V PRAKSI: STRES

Kako se z zelišči učinkovito podpremo ob stresu

Poskrbi za mirnost, manj tesnobe, boljšo kvaliteto življenja, zdrav srčni pritisk, boljšo koncentracijo, boljšo samo-kontrolo, boljše odnose, daljše, bolj zdravo življenje.

Lep, sproščen dan ti želim,

Tina

Marsikdo pozna obup in izčrpanost po neprespani noči – ali še huje, po seriji neprespanih noči. Naslednji dan se vse v življenju zdi težje, nemogoče se je skoncentrirati, oteženo je odločanje, hitro nas stvari vržejo iz tira. Lahko nas začne praskati po grlu in imunski sistem začne pešati.

Pomanjkanje spanja lahko vpliva na vse vidike našega zdravja. Lahko vodi do depresije, anksioznosti (tesnobe) in zmanjšanja kognitivnih kapacitet. Poleg tega zaradi pomanjkanja spanja lahko pridobivamo na teži oziroma se ne moremo znebiti odvečnih kilogramov.

Naše telo potrebuje spanec za regeneracijo in zdravljenje!

Življenje brez spanja je neznosno in čeprav vemo, da je edina rešitev dober spanec, nas naša anksioznost zaradi nespanja, lahko drži pokonci še eno noč…Vrtimo se lahko v začaranem krogu in najti rešitev za nespečnost je lahko pravi »jack pot« za naše zdravje in dobro počutje.

Če uredimo spanje se nam posledično lahko uredijo tudi druge morebitne zdravstvene težave, vsaj v določeni meri in je tako odpravljanje nespečnosti korak, ki naj ima prednost pred »reševanjem« ostalih težav.

Odpravljanje motenj spanja ima lahko ogromen vpliv na celotno zdravje in počutje.

In torej, kaj lahko naredimo ?

Poleg splošne higiene spanja, kamor sodi blaga fizična aktivnost nekaj ur pred spanjem, izogibanje modri svetlobi zvečer (TV, telefonu, tablice,…), nič poživil (kave, tobaka, alkohola) v popoldanskih/večernih urah, sproščanje, spanje v temi in tišini (obrazna maska, čepki za ušesa), spanje v hladnem prostoru,…si lahko pomagamo tudi za naravnimi pripravki. Pomisliti moramo tudi na pomanjkanje magnezija.

Obvladovanje stresa in vzdrževanje visokega nivoja zdravja lahko korenito pripomore k boljšemu spanju in uporaba konoplje lahko pri tem igra ključno vlogo.

CBD in spanje

CBD ali kanabidiol je ne-psihoaktivna učinkovina konoplje in je v zadnjem času zelo popularno prehransko dopolnilo v obliki kapljic/sprejev. Pridobivajo ga iz ti. »industrijske« konoplje – priporočam pa uporabo kapljic/spreja polnega ali vsaj širokega spektra, ki poleg CBD vsebujeta še ostale kanabinoide, terpene in druge učinkovine konoplje (polni spekter do 0,2% THC, široke spekter brez THC), ki med seboj delujejo sinergistično.

CBD lahko pripomore k boljšemu spanju s tem, da zmanjšuje anksioznost in napetost v živčnem sistemu. V modernem svetu nenehno nekam hitimo in čeprav se nam zdi, da nismo obremenjeni, da si znamo sprostiti misli, nimamo nekih posebnih skrbi, ki bi nas »držale pokonci«…je naše telo lahko še vseeno v nenehnem »stanju pripravljenosti« in se tako ne zna/zmore več popolnoma sprostiti. CBD ne deluje sedativno, temveč lahko pomiri preveč aktiven živčni sistem, ki nam preprečuje potrebno fizično relaksacijo telesa in nam s tem lahko zagotovi bolj krepčilen spanec.

CBD sam po sebi ne promovira nujno spanja (ni sedativ). Nekaterim ljudem bo pomagal spati, nekateri bodo zaradi njega bolj budni. CBD pomaga pri boljšemu spanju predvsem na račun umiritve živčnega sistema in anksioznosti – če koga muči nespečnost zaradi stresa, tesnobe ali bolečine, je CBD sigurno izbira, ki se jo splača poskusiti. Doze so zelo individualne (npr. od 2-25 mg CBD), glede na stanje našega lastnega endokanabinoidnega sistema in je včasih potrebno kar nekaj eksperimentiranja, da najdemo ustrezno dozo.

Endokanabinoidni sistem je vpleten v uravnavanje našega cirkadianega ritma, se pravi v uravnavanje našega spalnega ciklusa – našo sposobnost da smo budni, da zaspimo, da ostanemo speči in da se zbudimo spočiti. CBD lahko dviguje ravni našega lastnega endokanabinoida anandamida, ki nato preko receptorjev deluje v naših živčnih celicah, ki so odgovorne za uravnavanje teh ciklov. In ravno ravni anandamida so v možganih najvišje ponoči, kjer pomagajo generirati globlji spanec.

Najprimernejši vnosi CBD za spanje:

• Tinktura/kapljice/sprej – pod jezik, 15 minut pred spanjem
• Kapsule, 30 minut pred spanjem
• Prigizki ali pijače, 60 minit pred spanjem
• Topikalno (za lajšanje bolečine, ki lahko povzroča nespečnost), tik pred spanjem
• Inhalacija, tik pred spanjem

Ker tinkture/kapljice/sprej delujejo hitreje kot npr. kapsule in prigrizki, so bolj primerne za pomoč, če ne moremo zaspati; medtem ko so kapsule in prigrizki bolj primerni za vzdrževanje spanca. Lahko tudi kombiniramo in vzamemo tako tinkturo/kapljice/sprej, kot tudi kapsuel ali prigrizek in tako delujemo na obeh nivojih – hitreje zaspimo in dlje spimo.

Za nekatere ljudi je lahko kombinacija CBD s THC učinkovitejša pomoč, kot samo CBD. Ljudje poročajo, da uživanje THC (predvsem v obliki »prigrizkov« ali kapsul, ki delujejo dlje časa) pomaga pri zagotavljanju globljega spanca. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so visoke količine THC lahko povzročajo tudi motnje spanca. Tukaj pride v poštev ti. »terapevtsko okno« in spet je to zelo individualno in je biti treba pripravljen na eksperimentiranje, da najdemo tisto pravo »dozo«, na katero se bo naše telo odzvalo najbolje.

Če uporabljamo tudi THC moramo biti pozorni na vsebnost THC, ker preveč THC nam lahko kvari spanje in inhibira sanje.

Pri ugotavljanju primerne doze, začnemo počasi – cilj je najti ravno pravšnjo dozo, da zagotovimo dovoljšno sproščenost za miren spanec.

Pa lahko noč!

NAVADNI RMAN (Achillea millefolium)

Za rman lahko rečemo, da ima tisoč vrlin. Uspeva praktično po vsem svetu, ljudje pa ga v zdravilne namene uporabljajo že več deset tisoč let.

Rman je krepko aromatičen in je močno usklajevalno zelišča za celo vrsto težav – tako za akutne poškodbe, kot tudi za kronične zdravstvene izzive.

Energetika
Rman je en tak primerek, ki ga ne moremo razvrstiti glede na energetiko. Lahko tako hladi, kot greje, lahko zaustavlja krvavitve ali povečuje cirkulacijo. Zdravila s protislovnimi, a  komplementarnimi lastnostmi so pogosto zelo koristna, saj lahko normalizirajo nasprotujoča si stanja. In to velja za rman…vsekakor rastlina, ki jo je vredno spoznati in takooo zelooo pogosta je.

Rman za rane
Že tisočletja se je rman uporabljal za celjenje ran in zaustavljanje krvavitev. Rman nudi cel komplet, ki je potreben za celjenje poškodb:

• Za zaustavljanje krvavitev

  Uporablja se kot oblogo – tako svež kot posušen, spodbuja koagulacijo krvi ter tako zaustavlja krvavitev. Na »terenu« se lahko enostavno rman zmečka (prežveči ali zmečka med kamenjem) ter položi na rano). Znan je tudi po zaustavljanju krvavitev iz nosu.

• Protimikrobno

  Rman deluje širokospektralno antimikrobno in antiseptično. Ko ga položimo na rano, lahko pomaga preprečiti infekcije ali pa naslavlja znake infekcije, kot so vročina, rdečina, rumenkast izcedek.

Rman so v te namene uporabljali že v rimskih časih, ugoden vpliv na rane pa potrjujejo tudi študije. Naj omenim le dva primera – v študijah so pokazali, da macerat rmana učinkovito zmanjšuje vnetja na koži oziroma se je v kombinaciji s šentjanževko izkazal za učinkovitega pri celjenju rane po epiziotomiji (prerezanju presredka ob porodu).

Rman kot usklajevalec krvi
Čeprav je rman znan po tem, da ustavlja zunanje krvavitve, lahko če ga uporabljamo interno premika stagnirajočo kri. Zdrava kri je tista kri, ki se prosto pretaka po telesu; stagnirajoča kri, kot so npr. krčne žile, krvni mehurji ali celo miomi, pa lahko povzroči celo vrsto težav in neprijetnosti. Rman je pogosto prva izbira za lajšanje stagnirajočih krvnih stanj.

Rman za simptome prehlada in gripe
Rman nudi olajšanje za praktično vse simptome prehlada in gripe. Lahko se ga uporablja za grgranje ali kot ustni sprej za pomiritev vnetega grla.

Kot topel čaj spodbuja cirkulacijo na periferiji in s tem spodbuja potenja in tako podpira proces vročine. Ker ima močno delovanje na tem področju, ga pogosto smatrajo kot zelišče za »detox« oziroma čiščenje in se ga lahko uporablja za podporo zdravi koži.

Rman so včasih uporabljali v obliki sirupa iz listov za kronični kašelj, ki ga je spremljala kri. Kombinirali so tudi rman z angeliko (Angelica archangelica) za hladno vlažno sluz v pljučih.

Rman za sečila
Rman je eno izmed boljših zelišč za vnetja sečil. Pogosto se kombinira z vednozelenim gornikom (uva ursi) in kakšnim demulcentom, kot je npr. korenina sleza. Je urinarni astringent in antiseptik ter tako pomaga premagati infekcijo ter ob tem krepi tkivo. In kadar ga pijemo kot mlačen ali hladen čaj, deluje diuretično ter tako spodbuja zdravo odvajanje urina s hkratno krepitvijo tkiv.

Uporabljali so ga tudi pri kroničnih težavah, v študiji pa so pokazali njegov morebitni pozitivni vpliv pri boleznih ledvic.

Rman za prebavo
Čeprav so rmanove lastnosti, da ustavlja krvavitve, celi rane, zatira infekcije in naslavlja mnoge
simptome prehlada in gripe pogosto poudarjene, rman zmore še več.

Njegove grenke aromatične lastnosti lahko uporabimo za podpiranje zdrave prebave. Lahko se ga doda grenčicam ali se ga pije kot čaj. Študije so pokazale tudi njegov ugoden vpliv v kombinaciji z ingverjem in bosvelijo pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo.

Rman za ženske
Zaradi rmanovove lastnosti, da usklajuje kri, je koristnega pri velikem številu »ženskih« težav. Včasih so ga uporabljali tako za krvavitve iz sečil kot tudi za levkorejo (povečan vaginalni izcedek). Prav tako zasledimo njegovo uporabo topikalno pri krčnih žilah zaradi nosečnosti.
V dvojno slepi klinični študiji pa so pokazali, da je rman učinkovit pri lajšanju bolečin zaradi
menstrualnih krčev

Rman za ustno zdravje
Rman je odlično krepčilno zelišče za dlesni in na splošno koristen za zdravje ustne votline. Deluje astringentno, protibolečinsko in protimikrobno. V študiji so pokazali tudi, da lahko rman pozdravi simptome vnetja ustne sluznice pri bolnikih s kemoterapijo hitreje kot standardno zdravljenje.

Opisujejo tudi, da njegova korenina lahko lajša zobobol.

PRIPRAVKI

Najpogosteje se v zahodnem zeliščarstvu uporablja liste in cvetove. Včasih pa zasledimo tudi uporabo korenin.

Mlade liste rmana se lahko uporablja v kulinariki.

Ob pripravi čaja se zaradi močnega okusa pogosto kombinira z drugimi zelišči.

Pogosto pa se ga uporablja v obliki tinkture.

Zunanje se ga lahko uporabi v obliki obloge ali macerata oziroma v obliki mazila.

Njegove aromatične lastnosti pa se lahko uporabijo tudi v obliki parne kopeli…ali obrazne ali pa tudi za parno kopel intimnih delov (vaginalna parna kopel).

Rman tudi destilirajo – uporablja se tako hidrolat kot tudi eterična olja. Za izdelavo eteričnega olja se porabi ogromne količine rmana.

Previdnostni ukrepi
Niso pokazali njegove varne uporabe v nosečnosti.
Tisti, ki so občutljivi na rastline iz družine Nebinovk naj bodo previdni pri uporabi

Pozdravčki,

Tina

Jaaaa….poleti se res hočemo ohladiti kajne?

Veš, da sladoled ni vedno najboljša izbira.?

S tem, ko »obremenimo« naš prebavni trakt in zaženemo metabolizem, v končni fazi proizvedemo le še več vročine v telesu.

A obstaja način, kako se dejansko res lahko ohladimo, brez da vklopimo metabolizem in se s tem morda pregrejemo. Pa še vitamine vsebuje:

ZELIŠČNE LEDENE KOCKE

Ne samo, da so izi bizi za narest, naši pijači dodajo še hranila J. Pa še odličnega okusa so in enkratna popestritev vode ali druge pijače na vroč poletni dan.

Uporabiš lahko katerokoli zelišče, ki ti je všeč po okusu…v tem receptu smo uporabili meto, baziliko in rožmarin.

Pa še zdravilno vrednosti imajo:)

Meta se v zeliščarstvu uporablja že od pamtiveka. Pomirja prebavo, podpira delovanje jeter, vsebuje veliko antioksidantov, vitamina A, železa, folne kisline ter mangana.

Mentol v meti sprošča in pomirja bolečino zaradi vnetja in kot protivnetno zelišče se jo lahko uporabi pri lajšanju simptomov prehalda in gripe. Sprošča kongestijo v pljučih, nosu, bronhijih in grlu.

Poleg tega ima blago adaptogeno delovanje – pomaga uravnotežiti telo. Pomaga pri stresu, pri tenzijskih glavobolih in stimulatorno, a hkrati pomirjajoče vpliva na živčni sistem.

Bazilika je zelišče, ki izvora iz tropskih področij jugovzhodne Azije in centralne Afrike. Deluje antioksidativno, protivnetno in pomaga pri mnogih težavah…od prebave, glavobolov do nespečnosti. Njene proti vnetne lastnosti lahko zmanjšajo tveganje za srčne bolezni, artritise, vnetja prebavnega sistema.

Vsebuje tudi flavonoide, ki so koristni za naš imunski sistem in upočasnjujejo procese staranja. Flavonoidi aktivirajo ključne encime, ki ščitijo živčne celice in preprečujejo škodo zaradi nastanka prostih radikalov.

Bazilika ima tudi koristen vpliv pri sladkornih bolnikih, saj upočasnjuje sproščanje sladkorja v kri, kar je pomembno pri diabetesu.

Rožmarin je zelišče mediterana. Le kdo ne pozna njegovega omamnega vonja?

Rožmarin je bogat z antioksiodanti, deluje protivnetno in odlično vpliva na možgane (spomin, koncentracija) in razpoloženje.

Lahko zmanjšuje tesnobo in izboljša kvaliteto spanja.

Pri rožmarinu močno deluje že samo njegova aroma.

Poleg tega rožmarin vsebuje veliko vitaminov. Je bogat vir vitaminov B kompleksa, vključno s folno kislino, riboflavinom, folatom, pantotensko kislino in piridoksinom. Vsebuje tudi večje količine vitamina A (že samo par listkov na dan pokrije dnevne potrebe po tem vitaminu). Sveži listi pa vsebujejo tudi veliko vitamina C.

Priprava

Priprava vam bo vzela le nekaj minut ( + nekaj ur, da kocke zaledenijo  – odvisno od velikosti kock in moči vašega zmrzovalnika).

Potrebujemo:

• Listi mete
• Listi bazilike
• Listi rožmarina
• Voda
• Pladenj za ledene kocke

Postopek:

1. Operi zelišča pod tekočo vodo
2. Odreži konce rožmarinovih listov in jih prereži na polovico, če so predolgi za pladenj za ledene kocke. Prav tako nareži liste mete in bazilike, če so preveliki. Ne nareži jih preveč na drobno, ker bodo potem splavali na vrh.
3. Napolni pladenj za ledene kocke do približno 1/3 z vodo
4. Namesti zelišča v kocke
5. Prelij do konca z vodo in nežno potisni zelišča navzdol, da voda prekrije vse listke (kolikor le lahko)
6. Postavi pladenj v zmrzovalnik in počakaj, da kocke zamrznejo (3-4 ure ponavadi)
7. Po potrebi/želji uporabi kocke v kozarcu vode, radenske, soka, ledenega čaja (npr. hibiscusa), bevande, gin tonika…

Na zdravje!

p.s. za poživitev lahko dodaš še kakšen cvet sivke, hibiscusa…

Ko zaslišimo besedo holesterol, ponavadi takoj pomislimo na nekaj slabega…

…a holesterol je resnično en izmed nujnih gradnikov narave in je vpleten v ključne procese v našem telesu…kot sestavni del vseh naših hormonov, vitamina D, sodeluje pri »popravljanju« tkiv, nastanku žolča…

V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, holesterol sam po sebi ne povzroča srčnega infarkta, holesterol ne zamaši žil…srčni infarkt povzročijo krvni strdki, ki nastanejo zaradi poškodovane notranje površine žil (endotelij), kamor se lahko potem »prilepi« tudi holesterol, ki kroži po krvi v obliki lipoproteinov.

Poškodbe žil pa lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov, vključno s pretiranimi vnetji v telesu (npr. pri sladkorni bolezni….), zaradi staranja, fizične poškodbe, kajenja…

Če poskrbimo za dobro hidracijo, jemo veliko zdrave in polnovredne hrane (tudi hrane bogate z maščobami), smo aktivni in skrbimo za zdrava jetra…lahko naredimo za srčno zdravje veliko več, kot če jemljemo tabletko statina (zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje holesterola) na dan.

Statistično pa so pokazali, da pri jemanju statinov korist prevlada nad tveganjem v dveh primerih:

1. Pri osebah, ki imajo zelo zamašene arterije
2. Pri osebah, ki so pred kratkim imeli kap oz. srčni infarkt in/ali imajo vstavljeno žilno opornico

Dolgo so nas prepričevali, da nasičene maščobe v prehrani povzročajo srčne bolezni, da se o tem niti ne sprašujemo več. Jogurt brez maščob, manj mastna skuta…potem pa tlačijo sladkor vsepovsod…tega se moramo bati.

Navkljub zgornjim besedam, pa je lahko vseeno preveč ali premalo holesterola vseeno dober indikator, da stvari niso v ravnotežju.

In nemalokrat se zgodi, da so ravni holesterola prenizke (velikokrat imamo prenizek HDL oziroma kot ga radi poimenujemo »dober« holesterol) in je priporočeno povečati vnos zdravih maščob v prehrani

Ko pa na izvidu zagledamo nevarno povečane vrednosti LDL (»slabega« holesterola) pa se večinoma ne zavedamo, da 80% holesterola nastane v našem telesu (jetrih in črevesju) in ga le 20 % zaužijemo s hrano.

Dva glavna razloga, da naša jetra delajo preveč holesterola sta:

1. Prekomeren stres
2. Prehrana prebogata z ogljikovimi hidrati

Prekomeren stres

Ko smo pod pretiranim stresom, naše telo proizvaja hormone, ki so večinoma sestavljeni iz holesterola (holesterol je prekurzor stresnega hormona kortizola)

Torej, pod večjim stresom ko smo, več stresnih hormonov imamo in zato mora naše telo narediti več holesterola.

Torej, stres je sam po sebi kar velik dejavnik tveganja za povišane vrednosti holesterola

Prekomeren vnos ogljikovih hidratov

Za mnogo ljudi je glavni vzrok za povišan holesterol metabolni sindrom in tako se odvečni sladkorji iz prehrane v telesu spremenijo v maščobe.

O metabolnem sindromu je potreben kar cel svoj članek, naj pa na kratko napišem – ljudje, ki imajo metabolni sindrom imajo vsaj par od spodaj naštetih znakov:

• širok obseg pasu oz trebušna debelost (nad 80 cm za ženske in nad 94 cm za moške)
• nagnjenost k visokemu krvnemu pritisku
• nižje vrednosti dobrega (HDL) holesterola in višje vrednosti slabega (LDL) holesterola in trigliceridov
• nagnjenost k vnetjem v mišicah in sklepih
• nagnjenost k «možganski megli« ali utrujenosti, še posebno po škrobni hrani

Zelišča, ki lahko koristijo

Pogosto so pri zniževanju holesterola v krvi učinkovita zelišča, ki podpirajo delovanje jeter – to so npr. regrat (korenina), artičoka (list), pegasti badelj (seme), repinec (korenina).

Zelo učinkovit je lahko tudi krvavi mlečnik, a ga je treba uporabljati zelo zelo previdno ob posvetovanju z izkušenim strokovnjakom, saj lahko ob nepravilni uporabi jetra tudi poškoduje.

Pri zniževanju holesterola kot tudi pri hujšanju pa je lahko učinkoviti tudi indijski trpotec (Psilium), ki ga zaužijemo tik pred hrano (ima ogromno vlaknin, v želodcu »nabrekne« in nam ga tako »zapolni«).

V študijah se je kot učinkovitega pri zmanjševanju lipidov v krvi pokazala tudi goba bukov ostrigar, ki se ga lahko uporablja tudi v kulinariki.

O vsem tem in še več, se pogovarjamo tudi v Virtualni zeliščarski vasi. Pridi in se nam prdiruži 🙂

Se mi zdi, da kamorkoli pogledaš….najdeš reklame…RAZSTRUPITE SE !

Kdor me pozna, ve….da sem malo alergična na te besede. Rajši rečem…. PODPRITE SE!

Dodajamo, da novo porine staro stran…naše telo zna odlično poskrbeti za odvajanje presnovkov…in za to gre…da naše telo fiziološko dobro deluje in pri tem ga lahko podpremo.

Fokusirajmo se na hvaležnost, veselje in užitek v življenju.

Čeprav smo resda večinoma sestavljeni iz vode, je vsaka naša celica v telesu obkrožena z maščobo. Kot veste se voda in maščoba ne mešata ravno najbolje in zato nam sama voda pri hidraciji telesa ne bo kaj dosti pomagala. Krepčilni zeliščni namoki so hranljivo bogati in nas tudi bolje hidrirajo.

Vsaka naša celica v telesu je obdana s plastjo maščobe, možgani so sestavljeni v glavnem iz maščobe, tudi iz holesterola. Hormoni so posebna oblika maščobe. In kakšne maščobe uživamo ima lahko dramatičen učinek na naše zdravje. Z izjemo oljčnega olja, ljudje tradicionalno nismo uživali olj v svoji prehrani. Primarne maščobe so maščobe iz katerih smo zgrajeni: živalske maščobe (jap, smo živali)…maslo, jajca, polnomasten jogurt, sir, mastne ribe in meso (po možnosti organsko iz pašnih živali).

Jetra so en izmed najpomembnejših organov v telesu. Pogosto se jih imenuje filter, a so dejansko bolj subtilna, sofisticirana mašinerija, kot samo nek pasivni filter. Vsaka kaplja krvi v telesu se premika preko jeter vsako uro vsakega dneva dokler smo živi – ne da se prefiltira, temveč da se obnovi.

Na jetra lahko gledamo kot na reciklirni center. Ko kri potuje skozi jetra, je dobro pregledana…metabolni stranski produktu, hormoni, holesterol, vitamini, minerali, encimi, bakterije, virusni delci, druge snovi v krvi…so skrbno pregledani…nekatere ostanejo, nekatere grejo v reciklažo, nekatere so označene za izločanje.

Jetra ne hranijo veliko stvari. Proizvajajo žolč, ki je shranjen v žolčniku. Skupaj z ledvicami proizvajajo vitamin A in D in shranjuje te v maščobi topne snovi. In seveda, jetra shranjujejo neporabljeno energijo iz hrane v obliki glikogena, ki se po potrebi sprosti in pretvori v sladkor.

Kemikalije, »strupi« se ne nalagajo v jetrih, čeprav morda večkrat slišite drugače – jetra pošljejo neželene v vodi topne snovi, kot je npr, amonijak v ledvice preko katerih se nato izločijo. Jetra zaprejo v maščobi topne kemikalije tako, da jih zaklenejo v maščobne celice ali jih pošljejo, da se izločijo preko materinega mleka, ejakulacije, ovulacije in solz.

Jetra so lahko poškodovana, alkohol lahko ubije celice jeter. Virusi, posebno virusi hepatitisa lahko uničijo celice, in pa jetra lahko napade rak.

A jetra imajo izjemno regeneracijsko sposobnost. Vsaka celica v zdravih jetrih se nadomesti v 40ih dneh. In tako »preživijo« le snovi, kot so vitamini in sladkorji; kemični toksini ostanejo »brez doma«.

Vzpostavitev in ohranjanje dobrega zdravja jeter ni težka, če le jetra niso preveč poškodovana. In jetra lahko podpiramo in ščitimo.

Izogibajmo pa se čiščenju jeter…lahko si s tem poškodujemo in uničimo celice. Jetra ne morejo biti umazana, zatorej ne potrebujejo čiščenja.

Jejmo redno in dobro. Post hitro zmanjšuje učinkovitost jeter.

Jejmo dovolj maščobe, a ne rastlinskih olj (z izjemo oljčnega), ki lahko povzročajo vnetja in povečajo kemično senzitivnost in avto-imune bolezni. Uporabljajmo oljčno olje, maslo, polnomastne mlečne proizvode.

Izogibajmo se uživanju kemikalij – če je le mogoče uživajmo organsko hrano.

Razjezite se. Jetra so skladišče neizražene jeze. In ja, vsi smo kdaj jezni na življenje…sprostimo jezo na neškodljiv način (omislimo si npr. boksarkso vrečo,….). Ne čakajmo, da postanemo res jezni…naredimo si to za rutino, kot umivanje zob…Rezervirajmo si vsaj pol ure na teden, da privlečemo jezo na površje.

Uporabljajmo rastline, ki podpirajo jetra: regrat, kodrolista kislica, potrošnik, pegasti badelj, kopriva. Izogibajmo se proizvodom v kapsulah…lahko so premočni in jih je treba uporabljati zelo previdno, še posebej, če naša jetra niso v najboljši formi.

Izogibajmo se rastlinam, ki so bogate z alkaloidi in drugimi naravnimi kemikalijami, ki obremenjujejo jetra oziroma uporabljajmo jih zmerno in previdno –  vključno s krvavim mlečnikom, sladkim korenom, baldrijanom, seno, čilijem.

Regrat je verjetno najenostavnejše, najbolj varno, najbolj učinkovito on najccenejše zelišče, ki hrani, podpira jetra. Vsi deli so zdravilni: korenine, listi, stebla in cvetovi. Najpogosteje se uporablja tinktura korenine, a tudi kis s korenino, vino iz cvetov, kuhani listi in stebla se lahko uporabljajo.

Največji učinek bomo dosegli z uporabo 2x na dan, a tudi samo 1 x bo koristno. Običajna doza je 10 do 3o kapljic tinkture korenine regrata, pred hrano.

Seme pegastega badlja je verjetno najbolj znano jetrno krepčilo. Priporoča se ga vsem, ki imajo težave z jetri…naj gre za zlatenico, hepatitis…Ni divja rastlina, a se ga razmeroma lahko goji, lahko se kupi tudi semena in niso preveč draga. Svetujem izdelavo lastne tinkture. Je bolj blag kot regrat, doze so rahlo višje 1 do 2 ml, 2 do 4 x na dan. Odsvetujem uporabo kapsul.

Je pa pegasti badelj bolj znan kot zaščitnik jeter…deluje najbolje, če se ga jemlje preden imamo jetra že poškodovana. Občutljivim ljudem lahko koristi jemanje večjih doz tinkture semen pegastega badlja preden se odpravijo v »težavno« okolje.

Kopriva…moja najljubša rastlina za vsakogar. Priporočam dnevno ali vsaj nekajkrat tedensko pitje koprivinega krepčilnega namoka.

Ni treba uporabljati vseh rastlin naenkrat, poskusite 1 mesec…konzistentna uporaba ene od teh rastlin, skupaj z delom »z jezo« in dobro prehrano lahko prinese odlične, če ne že skoraj čudežne rezultate.

Zeliščna medicina je medicina ljudi. Je tukaj za vse nas, enostavna, varna in brezplačna,. Ni ti treba biti zeliščar, da razumeš in uporabljaš te rastline. In zato ustvarjamo skupnost v Virtualni zeliščarski vas…klikni TUKAJ in se nam pridruži 🙂

Torej, hop v naravo in dober tek!

Pozdravčki,

Tina

(povzeto po Susun S. Weed)

»Sin pred očetom«

Tussilago farfara (odpravljalec kašlja)

MED z LAPUHOM

Lapuh je demulcent, ekspektorans ter deluje proti krčem (antisapzmodično) in je tako odlično zdravilo za dihalne težave, vključno s kašljem, astmo, akutnim in kroničnim bronhitisom. Lahko pomaga pri laringitisu, oslovskemu kašlju, gripi in kongestiji pljuč.

Za lapuhov med uporabimo cvetove, ki poženejo pred listi  – lapuh vsebujejo piridinske alkaloide, ki lahko poškodujejo jetra ob dolgotrajni uporabi,  zato ga moramo jemati previdno v manjših količinah in kratek čas. Več piridinskih alkaloidov vsebujejo korenine, cvetovi jih vsebujejo minimalne količine, še manj pa listi, in ob običajni uporabi ne predstavljajo nevarnosti. Dolgotrajno jemanje večjih količin lapuha pa je lahko škodljivo.

Ker je med že sam po sebi zdravilen in ima protimikrobne lastnosti, s kombinacijo lapuha in medu dobimo izvrstno in okusno zdravilo.

Med z lapuhom pripravimo tako, da s svežimi cvetovi  (in stebli) napolnimo kozarec za vlaganje  – naj bo kar poln, a cvetovni naj ne bodo močno natlačeni, temveč “rahlo natlačeni”. Stebla in cvetove narežemo na manjše koščke, dodamo še nekaj celih cvetov. in čez nalijemo med  – če imamo trd med, ga predtem rahlo segrejemo – le toliko, da se bo lepo točil. Počakamo, da se mehurčki dvignejo ven oziroma da se med posede in nalijemo do vrha. Večkrat ponovimo, da imamo ves lapuh lepo zalit z medom.

Pustimo 3 do 6 tednov in uporabljamo po potrebi. Med lahko precedimo ali pustimo lapuh notri – lahko da bo sčasoma prišlo do rahle fermentacije, ki pa bo le še podaljšala obstojnost – med tako ni pokvarjen med in je še vedno enako učinkovit.

Lapuhov med lahko dodamo v čaj  – ¼ čajne žličke za otroke, ½ za odrasle.

Čim manj kašlja vam želim 🙂

O CBD 

CBD ali kanabidiol je en izmed glavnih kanabinoidov naravno prisotnih v rastlini konoplje. Konopljo sestavlja več kot 1000 učinkovin med katerimi je več kot 140 kanabinoidov, nekateri psihoaktivni, velika večina pa ne-psihoaktivnih.

Najbolj raziskana kanabinoida sta 9-delta-tetrahidrokanabinol (THC), ki je psihoaktiven in ga je možno tudi zlorabljati ter kanabidiol (CBD), ki NE povzroča intoksikacije in odvisnosti. Kanabinoidi imajo širok spekter učinkov, med drugimi lahko blažijo vnetja, kronične bolečine, umirjajo stres, delujejo anksiolitično (zmanjšujejo tesnobo), podpirajo imunski sistem, spodbujajo rast kosti in imajo varovalni učinek na živčevje. 

CBD in KOŽA

Topikalna administracija (kreme, losjoni, olja, mazila), ki se nanašajo direktno na kožo so lahko enkratna rešitev za lokalno lajšanje bolečine, vnetja in drugih kožnih težav, kot so izpuščaji, akne, ekcemi in luskavica.

Naša koža je naš največji organ in prva linija obrambe organizma. Kot taka ima ta zaščitna plast veliko količino in koncentracijo kanabinoidnih receptorjev. Kanabinoidni receptorji so del endokanabinoidnega sistema – to je naš lastni sistem za kontrolo in uravnavanje številnih kritičnih telesnih funkcij. 

Kanabinoidno signaliziranje v naši koži je močno vpleteno v vzdrževanje homeostaze (ravnotežja) kože ter v vzpostavljanje in regeneracijo kožne bariere (zaščitne pregrade). Med drugim je endokanabinoidni sistem vključen v:

•  odziv na stres, npr. pri poškodbah kože zaradi UV žarkov in drugih zunanjih vplivov, …
• uravnavanje bolečine, npr pri poškodbah, boleznih sklepov,…
• uravnavanje vnetij – vnetja so spremljevalec mnogih bolezni in poškodb kože
• uravnavanju imunskega sistema, ima vlogo pri uravnavanju sproščanja histamina, ki je glavni akter pri alergijskih reakcijah
• uravnavanje produkcije olja v koži z delovanjem na žleze lojnice. Motnje v delovanju žlez lojnic imajo vlogo pri nastanku aken, seboreji in tudi pri kožnih boleznih povezanih s preveliko izsušenostjo kože, kot je npr. atopijski dermatitis.

 

Poleg kanabinoidnih receptorjev naša koža vsebuje tudi mnogo drugih receptorjev na katere deluje CBD, med drugimi tudi vaniloidne receptorje tipa 1 in 2, ki imajo vlogo pri prevajanju bolečinskih dražljajev in vnetnem odgovoru.

Rezultati klinične študija iz leta 2019 (Palmieri at al., 2019), kjer so preiskušali mazila obogatena s CBD pri vnetnih kožnih boleznih in brazgotinah, so pokazali, da:

• topikalno zdravljenje s CBD obogatenimi mazili poveča elastičnost in hidracijo kože,
• inhibira prekomerno izločanje sebuma (maščoba, ki jo izločajo žleze lojnice) ter
• zmanjša srbež.

Opazili so tudi proti-proliferativni in proti-vnetni učinek CBD v pacientih z brazgotinami zaradi aken. Ti učinki bi lahko bili povezani s specifičnim sebostatičnim delovanjem CBD-ja, ki:

•  normalizira patološko lipogenezo (nastajanje maščob), ki jo inducirajo »proi-aknasti« dejavniki;
• zavre proliferacijo (množenje) celic in
• prepreči delovanje receptorjev TLR (toll-like receptorjev) oz »pro-aknastih« dejavnikov in s tem prepreči dvig pro-vnetnih citokinov.

 

V študiji so jasno pokazali tudi, da kanabinoidi zmanjšajo proliferacijo (množenje) keratinocitov in tako izkazujejo terapevtski potencial pri luskavici (psoriazi), kjer pride do nalaganja odmrlih keratinocitov na površini kože in luščenja le-teh.

V študiji po aplikaciji CBD obogatenega mazila, niso opazili draženja kože ali alergijskih reakcij.

Rezultati te klinične študije sovpadajo z rezultati drugih študij (Olah et al., 2016; Ramot et al., 2016; Pucci et al., 2016; Wilkinson and Williamson, 2016; Stander et al., 2016; Olah et al., 2017; Trusler et al., 2017;), ki so prav tako pokazale vpliv CBD na:

• sebostatično in protivnetno delovanje,
• vlogo kanabinoidov pri izražanju keratina,
• epigenetsko kontrolo genov za diferenciacije kože preko fitokanabinoidov,
• vlogo endokanabinoidnega sistema pri bolezni kože (vključno pri atopijskem dermatitisu, ekcemih, kontaktnem dermatitisu, alergijskem kontaktnem dermatitisu in kroničnem srbežu),
• inhibicijo proliferacije keratinocitov ter
• vlogo aktivatorjev kanabinoidnih receptorjev pri pomirjanju srbeža.

Če povzamemo

Naš lastni endokanabinoidni sistem skrbi za kontrolo in uravnavanje številnih kritičnih telesnih funkcij. 

Kanabinoidno signaliziranje v naši koži je močno vpleteno v:

• vzdrževanje kožne homeostaze,
• vzdrževanje in regeneracijo kožne bariere

Je med drugim vključeno v:

• odziv na stres,
• uravnavanje bolečine,
• uravnavanje vnetij,
• delovanje imunskega sistema ter 
• v uravnavanje produkcije olja v koži z delovanjem na žleze lojnice.

Motnje v delovanju endokanabinodinega sistema naj bi prispevale k mnogim pogostim boleznim in motnjam, kot so npr.

• atopijski dermatitis,
• akne,
• psoriaza,
• skleroderma,
• srbež, … 

Študije kažejo, da so CBD in ostali kanabinoidi lahko učinkoviti pri:

• pomirjanju razdražene kože,
• zmanjševanju vnetja in rdečine,
• pomagajo zmanjšati vidne znake staranja,
• imajo močan potencial pri odpravljanju aken in 
• imajo potencial pri zdravljenju mnogih kožnih bolezni (vključno z atopijskim dermatitisom, ekcemi, kontaktnim dermatitisom, alergijskem kontaktnem dermatitisu in kroničnem srbežu).

Prednost pripravkov z vsebnostjo CBD in drugih kanabinoidov iz industrijske konoplje je to, da poleg:

• bogate vsebnosti hranljivih snovi,
• protivnetnega in
• antioksidativnega delovanja,

delujejo tudi na nivoju regulacije in vzpostavljanja ravnotežja ter tako lahko s podpiranjem našega lastnega endokanabinoidnega sistema OHRANJAMO oziroma VRAČAMO koži ZDRAVJE, ELASTIČNOST in SIJAJ ter ji pomagamo pri spoprijemanju s škodljivimi dejavniki okolja (UV sevanje oziroma izpostavljenost soncu, izpostavljenost ekstremnim temperaturam oziroma naglim spremembam temperature, agresivni kozmetični izdelki – mila, toniki, pilingi,…prepogosto umivanje, onesnaženost zraka, kajenje,…).

In res kvalitetne kozmetične izdelke lahko kupite na

nabie.si

Priporočam!

Prva, res prva stvar, na katero bi moral biti pozoren čisto vsak je prebava. Pa ne samo ok prebava, stremeti moramo k odlični prebavi. Kajti prebava vpliva na celotno telo – od naše prebave je odvisno koliko koristnih snovi, ki jih zaužijemo sploh lahko uporabimo (absorbiramo), prebavni trakt je naša prva linija imunskega sistema, skozi prebavni trakt izločamo nepotrebne snovi, …

In če nam prebava ne deluje optimalno, se nam lahko pojavi:

• Neugodje ali bolečine v želodcu
• Vetrovi/napihnjenost
• Zaprtje
• Hemoroidi
• Utrujenost
• Slabša možnost koncentracije

Postanemo lahko manj učinkoviti pri delu in bolj razdražljivi doma. Poleg tega lahko pride zaradi neoptimalne prebave tudi do pridobivanja telesne teže.

Že vrabci čivkajo, da je odlično prebavo potreben večji vnos vlaknin, kot jih v »modernem« svetu povprečno pojemo, zato le vključimo v našo prehrano čim več vlaknin, npr. žitarice, fižol, grah, špinača, sladka koruza, polnozrnat kruh, rdeče zelje, korenje, krompir skupaj z lupino (npr. mladi pečen krompirček), jabolka, banane, pomaranče in drugo sadje.

Obstajata dve vrsti vlaknin – topne in netopne. Topne vlaknine tvorijo v prebavilih nekakšen lepilu podoben gel, ki zmehča blato in izboljša prebavo. Upočasni se tudi praznjenje želodca in zato se dlje časa počutimo siti. To nam pomaga pri zmanjšanju vnosa hrane kot tudi porabi večjih količin kalorij za sam proces prebave, kar skupaj lahko vodi do zmanjšanja telesne teže.

Netopne vlaknine so odlično naravno odvajalo. ker se vežejo na vodo in porivajo to vodo vzdolž prebavnega trakta, na ta način tudi zmanjšujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesja.

Vsekakor boste ogromno naredili za prebavo, za zdravje celega telesa in boljše počutje z vnosom primernih količin vlaknin.

Drugi pomembni dejavnik počasnega gibanja črevesa pri mnogih ljudi v »modernem« svetu pa je vsekakor premalo gibanja.

Torej VEČ VLAKNIN + VEČ GIBANJA !

INDIJSKI TRPOTEC

V tem članku vam bom opisala meni zelo ljubo rastlino oziroma »luske« semen te rastline – to je INDIJSKI TRPOTEC ali PSILIUM (Plantago psyllium), ki na žalost ne raste v naših krajih . se ga pa z lahkoto kupi v trgovinah z zdravo prehrano.

Na trgu obstajata dve glavni različici psiliuma – prodajajo ga lahko zmletega v fin prah ali v bolj grobi različici, kjer lahko vidimo »luske«. Deluje oboje, a meni so ljubše »luske«.

Indijski trpotec uporabljajo že stoletja za izboljšanje zdravja črevesja. Zelo zanimivo je, da lahko koristi tako pri driski, kot tudi pri zaprtju. Raziskujejo tudi njegov vpliv na znižanje holesterola in kot pomoč pri izgubi telesne teže  -s tem, da naredi želodec »poln« in nam tako zmanjša apetit.

Indijski trpotec je zelo varna rastline – lahko ga uporabljajo otroci, odrasli, nosečnice, doječe matere in to pogosto, v večjih količinah. Edino na kar je treba biti pozoren je vnos zadostne količine tekočine. Ali zaužijemo dovolj tekočine, vemo po tem, da moramo iti vsaj 1 x na 1 uro in pol do dve uri (konkretno) lulat.

Odličen se obnese pri zaprtju – deluje kot nekakšna nežna metla, ki masira črevo, čisti in pomika kakršnikoli zaostali material nižje in nato ven. In kar je zelo pomembno – črevo ne postane odvisno od indijskega trpotca  -tudi če indijski trpotec uporabljamo dlje časa, nato pa ga nehamo – se nam gibanje črevesja zato ne bo upočasnilo.

Malo kontraindiktorno, a tudi pri driski se obnese odlično. Deluje nežno, normalizira črevesje. Aabsorbirati se ne more – kolikor ga zaužijemo, toliko ga tudi izločimo – in med tem procesom nam nekako normalizira črevesje – pa naj imamo težave z drisko ali z zaprtjem.

Uporaba:

Uporabljamo ga 1-2 x na dan in sicer 2-4 zvrhani čajni žlički stresemo v kozarec vode, čez prelijemo toliko vode, da lahko spijemo na »eks«, hitro (najbolje že med nalivanjem vode) mešamo in hitro spijemo. Količina in pogostnost sta stvar eksperimentiranja in mora vsak sam priti do idealnega odmerka. Za nekoga bo to lahko 2 žlički enkrat na dan, za nekoga pa po 4 žličke dvakrat na dan (skupno torej 8 žličk).

Lahko se začne npr, pri 3 žličkah 1x na dan in če po 48 urah ni učinka, potem nadaljujemo s 4 zvrhanimi žličkami enkrat na dan – če po 48 urah še vedno ni bolje, nadaljujemo s 4 zvrhanimi žličkami, dvakrat na dan.

Najvišje doze se običajno jemljejo krajši čas in ko se stvari izboljšajo je priporočeno dozo zmanjšati in v večini primerov se bo vzorec odvajanja obdržal tudi ob nižjih dozah. To nakazuje na to, da ima indijski trpotec globlji učinek zdravljenja, kot samo trenutno čiščenje zaradi masivnosti materiala.

Sicer se redko zgodi, da oseba potrebuje maksimalne doze dlje časa za optimalno odvajanje – ponavadi pri osebah, ki pogosto potrebujejo farmacevtska odvajala – po mojem mnenju se v takih primerih splača vseeno poskusiti in vztrajati z maksimalnimi odmerki indijskega trpotca dlje časa, kot pa uporabljati groba, invazivna farmacevtska odvajala.

Če odvajate velike količine blata ali zelo pogosto ob samo 3 zvrhanih žličkah na dan – potem zmanjšajte dozo na 2 žlički na dan – manj pa ni priporočljivo, ker je vseeno potrebna določena količina indijskega trpotca, da dovolj nabrekne, da lahko očisti črevo.

V določenih pogojih, npr. pri osebah z vnetno črevesno boleznijo ali z zelo občutljivim črevesjem, lahko uporaba indijskega trpotca v začetku povzroči napihnjenost in prepogosto potrebo po odvajanju. V večini primerov je to prehodnega značaja, vsekakor se splača vztrajati vsaj 2 tedna preden se oceni vpliv na splošno črevesno zdravje.

Nič pa ne deluje na vsakogar in če bo 2 tednih eksperimentiranja ne izgleda, da bi prišlo do jasnega in pozitivnega učinka – je potrebno poskusiti kaj drugega. Čeprav pri večini ljudi indijski trpotec deluje, če je le zaužit v dovolj veliki količini in dovolj dolgo časa.

Pri naravnem zdravljenju je pogosto tako, da moramo eksperimentirati, vztrajati, poiskati svoj optimum in pot je običajno malo daljša, a tudi učinki so ponavadi trajnejši. Se splača!

Zeleni pozdravčki!

Tina

Ne pozabite: pomembno je, da se ob uporabi indijskega trpotca pije dovolj tekočine – ne sme miniti 2 uri podnevi, da vam ne bi bilo treba iti (konkretno) lulat.

Informacije na tej strani so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljenje in/ali posvet z zdravnikom. Posvetujte se z zdravnikom o uporabi kakšnih koli pripravkov, še posebej ob morebitni prisotnosti zdravstvenih težavah ali sočasnem jemanju zdravil in/ali drugih pripravkov.

Tako poznana, tako nežna, pogosto spregledana, a tako mogočna…

KAMILICA

(Marticaria chamomilla)

Imam občutek, da kamilice pogosto ne jemljemo prav resno. Je taka lušna rožica, lepo diši, za otroke, ko jih buba trebušček…ampak….to je pa to.

Pa je res ?

Kamilica v sebi skriva mogočnost…

…nudi GLOBOK občutek udobja – kot, da se ckrljamo z ljubljeno osebo…

…ker nežno ne pomeni šibko.

O kamilici je objavljenih več kot 70 kliničnih študij in mnoge med njimi so, poleg močnega protivnetnega delovanja, pokazale tudi ugoden vpliv na omilitev blage do zmerne tesnobe.

Deluje sproščujoče na živčni sistem, to pomeni da zmanjša napetost živčnega sistema in pomaga telesu, da se preklopi v bolj parasimpatično živčno delovanje.

Znižuje ravni kortizola – hormona, ki se nam dvigne ob stresnih situacijah in tako učinkovito lajša stres in posledice le-tega.

Ker pa vsako zelišče ni nujno za vsakogar, lahko v primeru, da vam kamilica ne ustreza, v spodnjih receptih namesto kamilice uporabite še eno odlično zelišče s podobnimi proti-stresnimi lastnostmi – in to je….ja, je…še eno čisto običajno in lahko dostopno zelišče  –  MELISA (Melissa officinalis).

KAMILIČNI ČAJ

Če si do sedaj pil/a le kamilični čaj iz vrečke…si verjetno misliš…no ja, nič posebnega. Tudi kamilični čaj iz vrečke je lahko ok (če vsebuje kvalitetno zelišče) in je lahko priročen za uporabo npr. na potovanjih.

Za pripravo (ta pravega) kamiličnega čaja pa bomo uporabili nekaj več zeli in bomo namakali rahlo dlje – a vzemi to le kot orientir –  EKSPERIMENTIRAJ – uporabiš lahko malo manj, malo več zeli; namakaš malo manj, malo dlje…da bo zadostilo tvojim željam in okusu.

Uporaba večje količine zeli in namakanje dlje časa bo privedlo do globljega učinka sprostitve, lahko morda celo uspavanja (sedacije). A bo tudi okus malo bolj grenak…

In gremo na delo….

1 veliko (jedilno) žlico suhih kamiličnih cvetov prelijemo s približno 3 dcl vrele vode. Pokrijemo in pustimo 7-10 minut.

Precedimo, po želji dodamo med in UŽIVAMO!

Ne pozabi pa globoko vdihniti tudi hlapov, ki se vijejo iz še vročega čaja – tudi preko receptorjev v nosu bomo dodali nekaj koristnega učinka 🙂

TINKTURA KAMILICE

Najpogosteje se za pomirjanje uporablja kamilični čaj, a tudi tinktura je nepogrešljiva v domači shrambi. Idealna je za »s seboj« in pa tudi za zvečer – če ne želimo pred spanjem popiti preveč tekočine.

Pa poglejmo:

Da bomo dobili res potentno tinkturo, cvetove kamilic pred namakanjem fino nadrobimo.

1 skodelico drobno nadrobljenih kamiličnih cvetov damo v steklen kozarec.

Prelijemo s približno 400 – 450 ml alkohola (vsaj 40% alkohola), kot npr. vodka, šnops ali etanol in dobro zapremo.

Pustimo na temnem, pri sobni temperaturi (kuhinjska omarice je odlična) 3-4 tedne.

Vmes večkrat premešamo.

Precedimo (pri tem zel dobro ožamemo) in shranimo na temnem in hladnem.

Za precejanje in ožemanje lahko uporabimo npr. gazo.

Količine lahko po želji ustrezno prilagodimo (zmanjšamo ali povečamo).

Rok trajanja tinkture je neomejen.

Uživamo 3-6 ml, 3 x na dan. Po želji lahko tudi v manjših dozah bolj pogosto.

KAMILIČNA KOPEL

Kamilična kopel je enkratna metoda za sproščanje. Meni je ljubše pripraviti najprej močan kamilični čaj, ki ga dodam kopeli – lahko pa v kopel streseš tudi same kamiličine cvetove (če se ti da potem loviti vse tiste male cvetke J).

Kamilična kopel pa ni koristna samo za sproščanje, temveč pomaga tudi pri bolečih in napetih mišicah.

Potrebuješ približno 2 litra vode in 2 skodelici kamiličnih cvetov.

Zavri vodo, ugasni ogenj in stresi v posodo kamilične cvetove ter dobro premešaj.

Pusti namakati POKRITO 20 min.

Precedi in dolij kamilično vodo k vodi za kopel ter UŽIVAJ.

KAMILIČNO OLJE (MACERAT)

Kamilično olje ni primerno samo za interno uporabo, temveč se ga lahko uporablja tudi kot enkratno pomoč pri negi kože. Tako za vsakodnevno nego kože, kot masažno olje, še posebej pa je koristno pri raznoraznih vnetjih na koži.

Uporabi se lahko olivno olje, ki je precej stabilno, a je malo »težko«. Alternative so še: mandljevo olje, avokadovo olje, jojobino olje, olje grozdnih pečk, …

½ skodelice nadrobljenih kamiličnih cvetov damo v steklen kozarec ter prelijemo s približno 400ml olja.

Dobro zapremo, premešamo in pustimo 3-4 tedne na toplem in temnem prostoru.

Vmes večkrat premešamo in nato precedimo (pri tem zel dobro ožamemo).

Za precejanje in ožemanje lahko uporabimo npr. gazo.

Količine lahko po želji ustrezno prilagodimo (zmanjšamo ali povečamo).

Rok trajanja macerata je približno 1 leto.

Uporabimo po želji – v kuhi, kot masažno olje, za nego kože…

KAMILIČNI SIRUP

Kamilični sirup je lahko  enkratna poslastica  – lahko ga prelijemo preko palačink, sadja…lahko ga dodamo raznoraznim pijačam…Naredimo pa ga takole:

¼ skodelice posušenih kamiličnih cvetov prelijemo s približno 3 dcl vrele vode in pokrito pustimo 10 minut.

Precedimo in dodamo približno za  ½ skodelice medu  – na ta način dobimo bolj »voden« sirup, kjer v ospredju še vedno čutimo okus po kamilici.

Po želji lahko damo več medu – tako nam bo sirup tudi dlje zdržal a bo okus po kamilici manj intenziven.

Dobro premešamo in hranimo v hladilniku – če opazimo motno vsebino ali plesen, sirup zavržemo.

Že čutiš…

… kako se ti topi napetost v ramenih

…sprošča čeljust

…in umirja srce?

Informacije na tej strani so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljenje in/ali posvet z zdravnikom. Posvetujte se z zdravnikom o uporabi kakšnih koli pripravkov, še posebej ob morebitni prisotnosti zdravstvenih težavah ali sočasnem jemanju zdravil in/ali drugih pripravkov.

Da ne bo pomote…nisem si jaz izmislila zelene čarovnice.

O zelenih čarovnicah so napisane cele knjige… in spodaj na grobo povzemam (z nekaj prilagoditvami) zapise iz knjige Arin Murphy Hiscock… The Green Witch – your complete guide to the natural magic of herbs, flowers, essential oils and more.

Zakaj?

ker se najdem v teh zapisih…in mogoče se najdeš tudi ti…

pridi, preberi in povej…

si zelena čarovnica tudi ti?

MANIFEST ZELENE ČAROVNICE

Zgodovinsko gledano je zelena čarovnica živela nekje proč od ljudi in uporabljala energijo dreves in rastlin za zdravljenje drugih. Kdor jo je potreboval, je potoval k njej.

Dandanes je bolj verjetno, da zelena čarovnica živi v mestu ali okolici  – lahko deluje v katerikoli branži: gospodarstvu, medicini, šolstvu ali pa je na polno mama.

Zelene čarovnice ne definira to, kje živi ali kaj počne za preživetje. Tudi ni omejena na delo z rastlinami, drevesi ali zelišči.

Zeleno čarovnico definira njen ODNOS do sveta, njena ETIKA in njena afiniteta do NARAVE.

Pot zelene čarovnice je intenzivno osebna pot, ne toliko tradicija, kot osebna adaptacija ideala.

Iniciacija v zeleno čarovnico je tehnično nemogoča. Zeleno čarovništvo ni formalni pojem, ne zajema formalnega izobraževanja, certificiranja, formalne skupine, svetih obredov. Tudi ni geografsko pogojena.

Zajema različne prakse različnih krajev, ki informirajo/učijo moderne zelene čarovnice in modre žene. Je zelo individualizirana praksa in zato so tudi vsaka navodila, priročniki, knjige le interpretacija avtorja.

Seveda je prisotno prenašanje znanj v obliki knjig, predavanj, zapiskov, pogovorov – ampak ne gre za proces iniciacije, ne gre za proces pridobivanja certifikata.

Branje, raziskovanje, poslušanje drugih zelenih čarovnic in modrih žena je nekakšen proces »pripravništva«, kjer se naučiš gledati svet okoli sebe z drugačnimi očmi in odkrivaš nove prakse in metode, ki ti bodo pomagale definirati in poglobiti povezavo z NARAVO okoli sebe.

POGLED NA SVET

Koncepti zdravljenja, harmonije in ravnotežja so vsi ključni v praksi zelene čarovnice in v njenem videnju sveta okoli sebe. Vključujejo:

1. ZEMLJO – tako lokalno okolje, kot cel planet
2. ČLOVEČNOST – na splošno, kot tudi lokalno skupnost in krog prijateljev in znancev
3. SEBE

Po krivici se zeleni čarovnici pripisuje glavni fokus v rastlinah. Zelena čarovnica razume, da zemlja vključuje planet in tako VSE živo na njej. Živali, rastline in ljudi in v tem pomenu je izraz ZEMLJA skupni termin za vse ŽIVO.

Moderna zelena čarovnica razume vpliv človeka na naravo – tako kot energija narave vpliva na nas, tudi mi vplivamo na energijo narave. In lokalna dejanja privedejo do globalnih sprememb.

Tudi razume, da ljudje vplivamo drug na drugega s svojo energijo in stremi k vzdrževanju harmoničnega energetskega okolja, v katerem se ljudje lahko počutijo mirno in opolnomočeno, da se izboljšajo in med seboj komunicirajo z lahkotnostjo in ljubeznijo.

Nenazadnje pa mora zelena čarovnica delovati v harmoniji s svojimi lastnimi prepričanji. To pomeni delati na svojih ciljih in ovirah in se poznati – da lahko uporabi energijo in spretnosti kar se da najbolje. Ker moj pravi jaz ni nujno jaz, ki želim da bi bil.

Pravi jaz je tisto, kar sem in poiskati svoj pravi jaz je lahko prekleto težak cilj. Včasih lažemo sami sebi na dnevni bazi, tako da smo lahko celo življenje povsem gluhi za določen aspekt naše osebnosti. Delovanje s to našo senčno stranjo je lahko nagrajujoče in ohranjanje harmonije med našo temno platjo in pozitivno platjo prinaša našo energijo v ravnotežje.

ETIKA ZELENE ČAROVNICE

V praksi zelenega čarovništva ni predpisanih nobenih etičnih in moralnih pravil ali kodeksov, razen tistih, ki jih v sebi tako ali tako že nosi zelena čarovnica.

Praksa je tako zelo individualna, da bi postavljanje nekih uniformiranih pravil lahko izključilo določene posameznike ali bi jih prisililo, da se spremenijo.

Zeleno čarovništvo pa ni, da bi kogarkoli silili, da se spremeni – gre za to, da posameznik izbere, da svoje življenje harmonizira z energijo narave.

Zelena čarovnica je takooo v soglasju s svojim okoljem, da okvir etičnih pravil niti ni potreben. Če se zavedaš, da si ti del neke večje celote ne moreš delovati proti tej celoti. In to vključuje ostale ljudi, živali in rastline.

Težko je delovati neetično, če razumeš kako so vsi in vse prizadeti z negativnostjo takega dejanja. Z dobro uglašenim zavedanjem h kateremu stremi zelena čarovnica, pride vedenje/znanje,  na koga ali kaj bodo vlivala njena dejanja in izbire.

S tem razumevanjem in občutkom odgovornosti ter varovanjem življenja je vsak fokus na etiko odvečen.

NARAVA je tvoja mati, tvoj oče, tvoja najboljša prijateljica. In svojih bližnjih ne boš namerno ranil.

Pomisli na ljubezen in spoštovanje, ki ga gojiš do narave in razširi to na vsa bitja…ljudi, živali, rastline, drevesa…vsi smo del narave, vsi sestavljamo naravni svet.

ČAROBNOST BITI ZELENA ČAROVNICA

Beseda čarovnica nas neizogibno pripelje do besede čaranje, čarovnija, čarobno…. Kar lahko privede do zmede.

Čaranje ni iluzija, tudi ni umetna manipulacija nenaravnih sil.

Čaranje je popolnoma naravno – je uporaba naravne energije z zavestnim namenom in zavedanjem, da pomagamo pridobiti boljše razumevanje sveta okrog sebe in se harmoniziramo z energijo narave.

Večini zeleni čarovnic »dol visi« za besedo čaranje, čarovnija…ker čarovnija namiguje na nekaj nenavadnega…a za zeleno čarovnico je čaroben vsakdan.

Ko začutiš, se odzoveš in nežno dregneš tok energije okrog sebe – nič ni bolj naravnega.

Narava je sama po sebi čarobna.

V očeh zelene čarovnice je čarobnost učenje, harmonizacija sebe s silami narave in razumeti, kako tečejo skozi tvoje življenje.

In tudi izvajanje urokov LAHKO sodi v zeleno čarovništvo – je priprava rožmarinovega čaja proti glavobolu urok ali naravno zdravilo?

Za zeleno čarovnico to sploh ni pomembno.

Kaj praviš….?

Si zelena čarovnica tudi ti?

Hm… če najprej povem, da smo, ko se “nas nekaj loteva” za razmišljanje o odličnem imunskem sistemu že malo prepozni, najbrž ne boste prav veseli…

Čeprav je res tako, da si imunski sistem gradimo skozi mesece ali leta (z dobro prehrano, spanjem, fermentirano hrano, gibanjem na svežem zraku, sproščanjem,…), pa le imamo na voljo nekaj pomagal, ki lahko odločajo ali nas viroza položi v posteljo ali ne  🙂

AMERIŠKI SLAMNIK verjetno vsi poznate –  bojda je najbolje, da najprej spomladi vtaknemo v “šnops” liste, nato poleti cvetove in zdaj jeseni korenine. Če ste 120 % prepričani, kje je na vašem vrtu poleti krasno cvetel ameriški slamnik, še lahko izkopljete nekaj korenin in jih namočite v vsaj 40% alkohol za 3 tedne. Vmes večkrat premešajte in nato precedite. 3-4 ml na dan tako pripravljene tinkture razredčite v nekaj vode in uživajte 3 tedne. 

Ok, ameriški slamnik mi ne raste na vrtu…Kaj pa pri sosedi ? Hecam se… Namesto k sosedi na vrt, se lahko odpravimo na sprehod v bližnji gozd in poiščemo medicinsko gobo PISANO PLOSKOCEVKO. Prepoznava, priprava in uživanje je opisana na moji spletni strani in tukaj boste našli podrobnejše napotke.

Medicinske gobe in tudi kvasovke vsebujejo ti. BETA GLUKANE – polisaharide za katere so dokazali, da lahko uravnavajo naš imunski sistem. Ene jih imajo več, druge manj. Verjetno ste že slišali reklame: beta-glukan, imunoglukan… ob podrobnejšemu opisu teh proizvodov si marsikje lahko preberemo, da so glukani pridobljeni iz KVASA oziroma PEKOVSKIH KVASOVK.

Zagotovo so v teh proizvodih sestavine koncentrirane, prečiščene…a če je kvas dober za peko kruha, zakaj ne bi bil tudi za uživanje kar tako. Navsezadnje je med drugim kvas bogat z vitamini B kompleksa. Beta glukani so v glivah in kvasovkah »skriti« v hitinski celični steni, ki je naše telo v večini ne more prebavljati. Zaenkrat edina validirana metoda ekstrakcije beta glukanov iz hitinske celične stene je ekstrakcija z vročo vodo.

Našla sem mnogo zapisov, kako je kvas dober za imunski sistem –priporočala bi, da se kvas raztaplja v zelo vroči vodi dlje časa (kuhanje na majhnem ognju pol ure recimo) in se tako iz njega sprosti dragocene beta glukane .

Takega recepta sicer nisem zasledila, a na podlagi vsega prebranega, bi sklepala, da nam košček kvasa v mlačni vodi ne bo kaj dosti pomagal, vsaj z vidika beta glukanov ne. Tudi (še) nisem preskusila tega recepta. Javim.

ČESEN, ČESEN, ČESEN na 1001 način, najbolje surov (tudi surova ČEBULA zna marsikaj, da se ne bo čutila zapostavljeno).

Če  nabiranja niste vešči ali nimate časa ali vam kuhanje kvasa ne diši… je krasen tonik za imunski sistem tudi ASTRAGALUS – tradicionalno zelišče kitajske medicine. Korenina v prahu se da kupiti marsikje tudi na spletu in se ga uporablja po navodilih proizvajalca. Kupiti se da tudi druga adaptogena zelišča, ki se jih po svetu tudi v veliki meri uporablja kot krepčila za imunski sitem: medicinske gobe, kot so REISHI, CORDYCPES; potem GINSENG, AŠVAGANDA – ki dvigujeta splošno raven energije in s tem tudi pozitivno vplivata na imunski sistem.

Pri kupovanju “eksotičnih” zelišč pa bi opozorila, da večinoma ne vemo, kako so bila gojena, sušena, skladiščena, koliko so stara…in sama osebno rajši dajem prednost našim lokalnim zeliščem.

In pa še nekaj malega o opevanem vitaminu D – ja, res se je izkazalo, da vitamin D pomaga pri uravnavanju imunskega odgovora in da so ljudje s pomanjkanjem vitamina D bolj dovzetni za infekcijske bolezni, tudi za covid-19.

Stroka si ravno čisto čisto ni enotna, kolikšne naj bi bile pravšnje vrednosti vitamina D v krvi, a dejstvo je, da se v modernem času vse premalo zadržujemo na prostem (vitamin D se tvori ob izpostavljenosti soncu) in čeprav osebno nisem pristašica prehranskih dopolnil, o dodajanju vitamina D vseeno razmišljam. Navsezadnje tako svetuje tudi slovenska stroka z infektologi na čelu.

Ker z vsako aktivacijo imunskega sistema nastajajo prosti radikali, ni odveč poleg uživati tudi živila bogata z ANTIOKSIDANTI, npr. vitamin C oziroma papriko, cvetačo, ohrtovt, brokoli, zelje, pomarančo…in pa ne boste verjeli, tudi krompir.

Dobra prehrana (divja hrana ima precej več dragocenih mikrohranil kot gojena), rekreacija, spanje, sproščanje,… so osnova, ki je ne smete zanemariti tudi v teh težkih, negotovih časih. 

In pa ne pozabite:

SMEH JE POL ZDRAVJA

 

Informacije na tej strani so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljenje in/ali posvet z zdravnikom. Posvetujte se z zdravnikom o uporabi kakšnih koli pripravkov, še posebej ob morebitni prisotnosti zdravstvenih težavah ali sočasnem jemanju zdravil in/ali drugih pripravkov.

Narava naših misli je taka, da je nagnjena k skrbem. Mi vsi potrebujemo, da nas skrbi. Vsaj del tesnobnosti je del naše narave, je del biti človeško bitje.

Namesto, da gledamo na tesnobo kot sovražnika, sprejmimo, da je to del naše narave. S tem v mislih si zavestno ustvarimo čas v dnevu, ko si bomo dovolili, da nas na polno skrbi in svobodno razmišljamo o vsakem in vseh od naših problemov – to je naš »worry time«. Pomembno je, da se med tem PREMIKAMO na način, ki ne zahteva naše koncentracije – npr. med hojo ali med preprostimi gospodinjskimi opravili.

Naj pa poudarim – v primeru resne tesnobe oziroma anksiozne motnje se za pomoč vsekakor obrnite na strokovnjaka. Spodnji zapis je informativne narave in ni nadomestilo za posvet z zdravnikom oziroma strokovnjakom. Če potrebujete pomoč, jo poiščite!

V osnovi vaja poteka tako, da si zamišljamo najhujši scenarij glede česarkoli in glede vsega, kar nas trenutno skrbi ali bi nas lahko skrbelo v prihodnosti:  

Izberemo temo (začnemo na vrhu seznama stvari, ki nas trenutno pestijo)

Pomislimo kaj je najhuje, kar se lahko zgodi – ne zadržujmo se – pomislimo na najhujši scenarij kar lahko in nato se vprašajmo:

»Kaj bi naredil/a, kaj bi lahko jaz naredil/a glede tega ?« Zamišljajmo si, da se zgodi najslabša varianta in razmišljajmo kaj bi naredili, kako bi reagirali, kako bi se spopadli s tem. Karkoli se že spomnimo – se še naprej sprašujemo in potem kaj ?…dokler ne pridemo do konca.

Vajo ponavljamo in ponavljamo. Včasih najdemo rešitev, mnogokrat pa ugotovimo, da nas skrbi glede stvari na katere pač nimamo vpliva – ne moremo nič narediti – in to je ok. Ko se s tem sprijaznimo, nam to prinese olajšanje.

Ne glede na to, ali lahko kaj ukrenemo glede »problema« ali ne – še vedno je potrebno iti najprej skozi »fazo skrbi« – to je včasih lahko preveč abstraktno – moramo pogledati, moramo pomisliti, moramo videti kaj se lahko zgodi, kot da je to dejstvo – ne glede na to kako močno si želimo, da bi bilo drugače.

V začetku se lahko pojavi večja fizična tenzija, večja anksioznost in zato je pomembno, da se GIBLJEMO medtem, ko to počnemo – tako se relaksirata tako um kot telo, ponavadi precej hitro. Z drugimi besedami – najprej bo kratkotrajno slabše in potem bo boljše (kar je pogosto pri procesih zdravljenja).

Vsekakor je to velika obveza, zato se ne čudimo, če se zalotimo pri iskanju izgovorov zakaj tega ne bi počeli, vsaj na začetku. Kakorkoli, pomembno je le ali deluje – in deluje – več kot vadimo, bolje gre.

Z vajo te metode prepričamo podzavest, da naš »worry time« prihaja, da bomo imeli čas za skrbi in nam zato PUSTI NEKAJ VEČ PROSTEGA PROSTORA V SPROŠČENOSTI. Podzavest je čudna stvar.

Mimogrede, poleg terapevtske vrednosti te vaje, ne smemo biti presenečeni, če pridemo do nekaj dobrih idej, kako izboljšati življenje. A ne pozabimo – mnogokrat bo tako, da na tisto kar nas skrbi, ne bo NOBENEGA DOBREGA ODGOVORA na »in kaj zdaj, kako naprej…?« IN TO JE TUDI ČISTO OK ! Tudi če ne moremo rešiti problema, nekako um in podzavest prepoznata, da so bile anksioznosti prepoznane in notranjo »prediskutirane« in jih zato lahko za nekaj časa odložimo. Če/ko pridejo te skrbi naslednjič na vrsto v našem »worry-time« bomo lahko opazili, da nas zbodejo čisto malo manj in da jih lahko prenašamo čisto malo bolj lahko…

Če nam je ta vaja trenutno pretežka, pa si zapomnimo vsaj:

MISLI NISO DEJSTVA !

Opaziš tole v gozdu in si rečeš vau, kakšna huda goba… in greš naprej. Gre zelena čarovnica v gozd, opazi tole gobo in si reče… o poglej jo, zaveznico imunskega sistema, zaveznico boja proti raku… Nekaj jo vzame, nekaj jo pusti… Pisana ploskocevka, Trametes (Coriolus) versicolor, Turkey tail… Je najbolj pogosta lesna goba, najdeš jo v listnatih in mešanih gozdovih po vsej Sloveniji. Pisana ploskocevka spominja na puranji rep (na kar nakazuje tudi ime v angleščini-Turkey tail). Pojavlja se v mnogo različnih barvah, od rjavkastih do sivkastih tonov.

 

Na Kitajskem in Japonskem uporaba te gobe v medicinske namene sega že dolgo v zgodovino. Na Kitajskem jo imenujejo Yun Zhi in se v Tradicionalni Kitajski Medicini uporablja za odpravljanje vlage, zmanjševanje sluzi, zdravljenje pljučnih obolenj, krepitev želodca in vranice, povečanje energije in ob kroničnih obolenjih.

Potrjeno delovanje pisane ploskocevke je:

• Proti-tumorsko
• Proti-virusno
• Proti-mikrobno
• Imunomodulatorno
• Antioksidativno

Pripravek v obliki prevretka je bogat s polisaharidi, ki podpirajo imunski sitem in so skupni vsem medicinskim gobam. Prevretek je edina klinično validirana metoda za »osvoboditev« teh polisaharidov iz neprebavljive celične stene gobe. Glede ultra finega mletja (medicinske gobe, ki se prodajajo v obliki prahu v – kot dodatek jogurtom, smootijem, sokovom,…) si še nisem prišla čisto na jasno. Po besedah verjetno največjega strokovnjaka za medicinske gobe pri nas, pa je tak prah, ki nastane z ultra finim mletjem z močnimi industrijskimi mlini, po njegovih izkušnjah učinkovit.

Pri pripravi prevretka vroča voda raztopi nam neprebavljivo vlaknino hitin, ki je derivat glukoze in jo najdemo tudi v zunanjem skeletu rakov.

Najbolj raziskana proti-tumorska polisaharida pisane ploskocevke se imenujeta polisaharid K (PSK) in polisagarid P (PSP), ki sta skupka različnih sladkorjev in pripetih proteinov. Delujeta tako, da zavirata rast rakavih celic, spodbujata imunski odgovor in povečata število in aktivnost ti. naravnih celic ubijalk (natural killer cells oz. NK cells) in ostalih limfocitov, ki so pomembni predvsem pri boju proti virusnim okužbam in rakavim celicam.

V študijah so pokazali njen pozitivni vpliv pri pomanjkljivi imunosti, različnih tipih raka, hepatitisu B in C ter malariji. Pri mnogih vrstah raka se je SOČASNA uporaba pisane ploskocevke IN konvencionalne kemoterapije v študijah izkazala za učinkovito –  predvsem pri raku želodca, požiralnika, debelega črevesja, sarkomih, karcinomih, raku dojk, materničnega vratu, prostate in pljučnem raku.

Na srečo je ta goba precej razširjena v Sloveniji – najdemo jo praktično vsepovsod, kjer so prisotni odmrli štori in hlodi trdega lesa. Nabiramo jo lahko skozi celo leto, najbolj obilno pa raste jeseni in pozimi.

PREPOZNAVA:

Pisana ploskocevka ima nekaj podobnih »sorodnic«. Prepoznamo jo:

• Je pahljačasta lesna goba, ki raste na odmrlih štorih, hlodih, palicah. Je ploščata, usnjata s koncentričnimi barvnimi conami in se lahko pojavlja v precej barvnih različicah (v rjavih, rdečkastih, sivih tonih). Skrajni rob je navadno bel.

•  Na spodnji strani ima pore. NIMA lističev, tudi ni popolnoma gladka.

 

• Pore so majhne, komaj vidne (cca  3-8 por na milimeter)

• Sveža (in tudi delno posušena) je prožna.

PRIPRAVA:

Pisano ploskocevko pripravljamo po ti. metodi dvojne ekstrakcije. Do »osvoboditve« dragocenih polisaharidov pride pod vplivom vrele vode, v alkoholu pa pride do ekstrakcije nevodotopnih snovi, kot so steroli in triterpeni. Alkohol nam služi tudi kot konzervans.

• Nabrano pisano ploskocevko posušimo
• Zmeljemo (mlinček za kavo se ni pokvaril, juhu 🙂 – se je pa enkrat naredila nekakšna »vata« – mogoče goba ni bila dovolj posušena; naslednjič je mlinček krasno opravil svoje delo)

 

ALKOHOLNA EKSTRAKCIJA

• Napolnimo kozarec za vlaganje do cca ½ ali malo čez.
• Nalijemo do vrha alkohol (šnops, vodka, farmacevtski alkohol…)
• Pustimo na sobni temperaturi in v temi (npr. kuhinjska omarica) cca 3-4 tedne, vmes večkrat premešamo
• Precedimo in shranimo obe frakciji (tako alkohol, kot tudi zmleto gobo).

 

VODNA EKSTRAKCIJA

• Zmleto gobo, ki nam je ostala od namakanja v alkoholu prelijemo s približno dvakratno količino vode, kot imamo alkohola
• Pristavimo na ogenj in pustimo, da zavre
• Na majhnem ognju kuhamo še uro do dve – da dobimo približno enako količino vode, kot imamo alkohola.
• Precedimo

ZMEŠAMO skupaj alkoholni in vodni ekstrakt,

OZNAČIMO 

in

imamo pripravljeno

TINKTURO PISANE PLOSKOCEVKE PO METODI DVOJNE EKSTRAKCIJE

Se sliši zapleteno ? Pa ni! Kar poskusite !

UPORABA:

Ob prvih znakih prehlada ali viroze 1-2 čajni žlički 3 x na dan v kozarcu vode, čaja, …3-5 dni oz po potrebi (vendar ne več kot 5 dni).

Pisana ploskocevka je varna za uporabo, možni pa so tudi neželeni učinki, kot npr. driska, napenjanje, potemnitev nohtov ali bruhanje. Ob pojavu neželenih učinkov, prenehajte z uporabo in poskusite ponovno čez dan ali dva. Če se neželeni učinki ponovijo, vam ta goba kot zgleda ne ustreza.

Ob nabiranju kakršnekoli gobe je treba imeti v mislih, da lahko hiperakumulirajo težke kovine iz onesnaženega zraka ali tal.

Informacije na tej strani so informativne narave in niso nadomestilo za zdravljenje in/ali posvet z zdravnikom. Posvetujte se z zdravnikom o uporabi kakšnih koli pripravkov, še posebej ob morebitni prisotnosti zdravstvenih težavah ali sočasnem jemanju zdravil in/ali drugih pripravkov.