Hvaležna sem za vašo podporo in spremljanje, za vašo radovednost do naših zelenih zakladov (ki pogosto tičijo tik pred našim pragom) ter za čas, ki ga posvetite sebi in tem dragocenim “najdbam” – bodisi pri učenju ali njihovi uporabi.

Moje poslanstvo je, da vas čim več navdušim in naučim, kako si z divjimi rastlinami, zelišči in drugimi “pleveli” oplemenitimo našo skrb za zdravje. In to na simpl način 😉

Lansko leto sem delila spodnji recept in prejela sem toliko pozitivnih odzivov, da ga želim deliti z vami tudi letos.

Z malo izvirnosti lahko popestriš najdaljšo noč v letu.

Zakaj bi ob polnoči samo odpirali “navadni” šampanjec, če pa lahko z malo truda pripraviš nekaj resnično izjemnega za svojo družino in prijatelje.

Tudi tako širimo ljubezen do zelišč 😉

V kozarce pripraviš:

* 1-2 jedilni žlici rožmarinovega sirupa (*za pripravo glej spodaj)

* 2 jedilni žlici soka granatnega jabolka (ali soka rdeče pomaranče, navadne pomaranče, limone….)

V posodico pripraviš vejice svežega rožmarina, če ga imaš; semena granatnega jabolka oziroma na rezine narezane pomaranče ali limone – za okrasitev kozarcev.

Ko ob polnoči odpreš šampanjec, ga samo še naliješ v pripravljene kozarce 😉

* priprava rožmarinovega sirupa ti bo vzela maksimalno 1 uro. Skuhaš zelo močan rožmarinov čaj iz svežega ali suhega rožmarina (daš samo “listke”, oleseneli deli znajo zagreniti). Razmerje je približno pest suhega ali dve pesti svežega rožmarina na skodelico (250 ml) vode.

Vodo zavreš, dodaš rožmarin, kuhaš na nizkem ognju 15 minut in pustiš namakati še 15 minut.

Precediš in dodaš pol skodelice medu (ali sladkorja). Segrevaš le še toliko, da se med oz sladkor raztopi in rožmarinov sirup je pripravljen.

Čeprav je rožmarin super zelišče z mnogimi koristmi (predvsem za možgane), pa seveda pri rožmarinovem šampanjcu velja zmernost;)

Šampanjec lahko za brezalkoholno varianto zamenjamo z “radensko”.

Čin, čin; lep skok v 2026 in lepo, zdravo, srečno, majhnih stvari polno novo leto ti želim.

Tina

Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea) je pogosto spregledana rastlina, ki raste v naših vrtovih, travnikih in gozdovih. Mnogi jo smatrajo za nadležen plevel, vendar ta skromna rastlina skriva izjemne zdravilne lastnosti, ki so jih cenili že naši predniki. Naj vas pri prepoznavanju vodijo čuti… Je rahlo grenka in aromatična? Če ja, potem ste najverjetneje našli to dragoceno zdravilno rastlino.

Botanične značilnosti

Bršljanasta grenkuljica spada v družino ustnatic (Lamiaceae), kamor sodijo tudi meta, žajbelj in timijan. Je trajnica, ki se razrašča s plazečimi poganjki in lahko tvori obsežne preproge. Njeni listi so ledvičaste oblike, rahlo nazobčani in na dolgih pecljih. Cvetovi so modro-vijolični, dvoustni in se pojavijo od aprila do junija.

Zgodovinska uporaba

Bršljanasto grenkuljico so v tradicionalni medicini uporabljali že stoletja. V srednjem veku so jo cenili kot vsestransko zdravilno rastlino. Uporabljali so jo za čiščenje krvi, pri težavah z jetri in ledvicami, za celjenje ran in celo pri težavah z vidom. V nekaterih delih Evrope so jo pred uporabo hmelja dodajali pivu kot sredstvo za ohranjanje in izboljšanje okusa.

Zdravilne lastnosti bršljanaste grenkuljice

Bršljanasta grenkuljica pri dihalnih težavah

Bršljanasta grenkuljica ima močne ekspektorantne lastnosti in se tradicionalno uporablja pri težavah z dihali. Posebej učinkovita je pri vlažnem kašlju in zastajanju sluzi v dihalih. Pomaga pri čiščenju sinusov in blaži simptome alergij.

Študije so pokazale, da izvleček bršljanaste grenkuljice pomaga pri lajšanju simptomov bronhitisa. V kombinaciji z izvlečkom bršljana so bolniki poročali o hitrejšem okrevanju in zmanjšanju pogostosti kašlja. Njena učinkovitost pri dihalnih težavah je verjetno povezana z vsebnostjo eteričnih olj in flavonoidov, ki imajo protivnetno in bronhodilatorno delovanje.

Bršljanasta grenkuljica za ušesa in sinuse

Ena izmed edinstvenih lastnosti bršljanaste grenkuljice je njena sposobnost lajšanja težav z ušesi in sinusi. Tradicionalno se uporablja pri vnetju srednjega ušesa in za zmanjševanje pritiska v sinusih. Lahko pomaga tudi pri vrtoglavici, povezani z zastajanjem tekočine v ušesih.

Zeliščarji jo pogosto priporočajo za lajšanje simptomov tinitusa, še posebej če je ta povezan z zastajanjem tekočine v ušesih. Nekateri poročajo o izboljšanju po redni uporabi čaja iz bršljanaste grenkuljice, čeprav so za potrditev teh učinkov potrebne nadaljnje raziskave.

Bršljanasta grenkuljica za prebavo

Kot mnoga aromatična zelišča, tudi bršljanasta grenkuljica pomaga pri prebavi. Lahko se uporablja za lajšanje napenjanja, krčev v trebuhu in splošnega nelagodja v prebavilih. Njen grenak okus stimulira izločanje prebavnih sokov in spodbuja boljšo prebavo.

Tradicionalno so jo uporabljali tudi za spodbujanje apetita in pri težavah z jetri in žolčnikom. Njene grenke sestavine lahko pomagajo pri stimulaciji izločanja žolča, kar lahko izboljša prebavo maščob in lajša simptome napihnjenosti.

Bršljanasta grenkuljica za limfni sistem

Zeliščarji pogosto priporočajo bršljanasto grenkuljico za spodbujanje pretoka limfe, posebej v predelu vratu. To lahko pomaga pri zmanjševanju oteklin in podpira splošno delovanje imunskega sistema.

Njena sposobnost stimuliranja limfnega sistema je lahko koristna pri različnih stanjih, od kroničnih okužb do alergij. Nekateri zeliščarji jo priporočajo tudi kot podporo pri detoksikaciji telesa.

Bršljanasta grenkuljica kot protivnetno sredstvo

Raziskave kažejo, da ima bršljanasta grenkuljica tudi protivnetne lastnosti. Te lastnosti so lahko koristne pri različnih vnetnih stanjih, od artritisa do vnetij kože. Tradicionalno so jo uporabljali za lajšanje bolečin v sklepih in mišicah, bodisi kot obkladek ali v obliki mazila.

Bršljanasta grenkuljica in imunski sistem

Čeprav so potrebne nadaljnje raziskave, nekateri zeliščarji verjamejo, da bršljanasta grenkuljica lahko pomaga pri krepitvi imunskega sistema. To bi lahko bilo povezano z njeno sposobnostjo stimuliranja limfnega sistema in njenimi protivnetnimi lastnostmi.

Priprava in uporaba

Bršljanasta grenkuljica se lahko uporablja na različne načine:

Čaj: 1-2 čajni žlički posušene rastline prelijte s skodelico vrele vode in pustite stati 10-15 minut. Pijte 2-3 krat na dan.

Tinktura: Iz sveže rastline pripravite tinkturo v razmerju 1:2 s 95% alkoholom. Uporabljajte 2-4 ml, 3 x na dan.

Olje: Za zunanjo uporabo namočite svežo rastlino v oljčno ali sončnično olje za 2-4 tedne. Uporabljajte na predelih z zastajanjem tekočine ali za masažo bolečih sklepov.

Obkladek: Sveže zmečkane liste lahko uporabite kot obkladek za lajšanje bolečin ali vnetij na koži.

Kopel: Dodajte močan poparek bršljanaste grenkuljice v kopel za sprostitev in lajšanje bolečin v mišicah.

Previdnostni ukrepi

Čeprav bršljanasta grenkuljica na splošno velja za varno zelišče, je pri njeni uporabi potrebna previdnost:

Nosečnice in doječe matere naj se posvetujejo z zdravnikom pred uporabo bršljanaste grenkuljice v medicinskih dozah, saj lahko v velikih količinah spodbuja menstruacijo.

Pri ljudeh z občutljivim želodcem lahko večje količine povzročijo blago slabost.

Če imate alergijo na rastline iz družine ustnatic, bodite previdni pri uporabi bršljanaste grenkuljice.

Vedno se prepričajte, da ste pravilno identificirali rastlino, saj obstajajo podobne vrste, ki so lahko strupene.

Če jemljete zdravila, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom, saj lahko pride do interakcij. • Izogibajte se pretirani uporabi, saj lahko v zelo velikih količinah povzroči draženje prebavil.

Zaključek

Bršljanasta grenkuljica je morda na prvi pogled le nadležen plevel, vendar skriva številne zdravilne lastnosti. Z ustrezno uporabo lahko postane dragocen dodatek k vaši domači lekarni. Njena vsestranskost in blagodejni učinki na dihala, prebavila in imunski sistem jo uvrščajo med pomembna tradicionalna zdravilna zelišča.

Kot pri vseh zdravilnih rastlinah je tudi pri bršljanasti grenkuljici ključno, da jo uporabljamo odgovorno in s spoštovanjem. Preden začnete z uporabo, se posvetujte z izkušenim zeliščarjem ali zdravnikom, še posebej če imate kakršne koli zdravstvene težave ali jemljete zdravila.

Ne pozabite, da je bršljanasta grenkuljica le ena od mnogih čudovitih darov narave. S tem ko se učimo o njej in jo uporabljamo, ohranjamo dragoceno tradicionalno znanje in se hkrati povezujemo z naravo okoli nas.

Predavanje si lahko ogledaš tukaj 👇:

Zanimivo je, da sem dan po predavanju prejela e-pošto svojega učitelja vitalističnega zeliščarstva, Sajaha Pophama, ki je ravno objavil članek o ohranjanju toplote s pomočjo grelnih zelišč in kako je to pomembno. Še dan kasneje pa sem zasledila nov spletni tečaj kolegice veterinarke Maje Turk o tradicionalni kitajski medicini za zimsko oskrbo hišnih ljubljenčkov, kjer prav tako opozarja na negativne učinke mraza na zdravje in kako lahko naše ljubljenčke »ogrejemo«.

Koncept grelnih in hladilnih zelišč

Čeprav se morda zdi samoumevno, da poleti uživamo osvežujoča zelišča, pozimi pa topla in grelna, ta koncept v zahodnem zeliščarstvu ni tako razširjen. Vendar ga najdemo v številnih tradicionalnih medicinskih sistemih, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina in grška medicina.

Hladno stanje v telesu

Hladno ali zavrto stanje v telesu se ne kaže nujno kot občutek mraza. Lahko se počutimo težki, počasni, utrujeni in nemotivirani. To stanje lahko vpliva na delovanje jeter, prebavo in krvni obtok.

Pomen notranjega ognja

Različne tradicije poznajo koncept notranjega ognja pod različnimi imeni: alkimisti so ga imenovali Centralni ogenj, v ajurvedi je znan kot agni, v tradicionalni kitajski medicini pa kot Trojni grelec. Ne glede na ime, je ta notranji ogenj ključen za prebavo, absorpcijo hranil, odstranjevanje odpadnih snovi in razporejanje toplote po telesu.

Ko imamo v telesu zavrto/hladno stanje se vse upočasni. K sreči imamo za to rešitev 😊.

Zelišča, ki grejejo.

Zelišča, ki vsebujejo aromatične hlapne snovi, smole in terpene, (ki jim dajo aromatičen, oster ali pikantni okus) lahko pomagajo ohranjati ali ponovno prižgati naš notranji ogenj Vendar je pomembno, da izberemo prava zelišča in jih uporabljamo zmerno.

Preden si ogledamo kategorije zelišč, ki grejejo in kako jih lahko uporabimo v našem zimskem vsakdanu, naj dodam samo še opozorilo.

Velikokrat opazim, da se takole pred ali med prazniki med zeliščarji priporoča uporaba grenčic za boljšo prebavo. Grenka zelišča lahko (če jih uporabljamo pravilno) močno spodbujajo delovanje naše prebave, predvsem z vplivom na povečano izločanje prebavnih sokov (sline, želodčne kisline, prebavnih encimov, žolča) in nam pomagajo k lažji prebavi v časih, ko je (pre)obilje hrane pogosto. Vendar pa vsa grenka zelišča hladijo. In če jih uporabljamo prepogosto ali niso dobro uravnotežena, lahko predvsem pri hladnejših konstitucijah, sploh v tem zimskem času, hitro povzročijo težave.

Kategorije grelnih zelišč:

1. Karminativna zelišča: kamilica, komarček, melisa, meta, kurkuma, kardamom, kumina, koriander, ingver …
2. Cirkulatorni stimulanti/stimulatorni diaforetiki: Ingver, čili (v zmernih količinah), cimet, poper, česen …
3. Stimulatorni ekspektoranti: primerni za moker, produktiven kašelj!: timijan, hren, ingver, lovor, evkaliptus …
4. Nootropna zelišča: npr. rožmarin, ki izboljšuje kognitivne funkcije in krepi živčni sistem.

Karminativna zelišča so v glavnem aromatična zelišča z blagim stimulatornim delovanjem na cirkulacijo in z afiniteto do prebavil. V prebavilih povečajo krvni pretok, tako deloma povečajo izločanje prebavnih sokov, umirjajo napetost v prebavilih, prebavne krče, lajšajo napihnjenost.

Še posebej so zaradi svoje grelne narave primerni za ljudi s hladnim/zavrtim stanjem oz hladno, počasno prebavo.

Zelišča oz začimbe, ki jih pogosto srečujemo v zeliščarstvu in/ali kulinariki. Najdite svoje priljubljene načine, kako jih vključiti v svoj zimski vsakdan. To je lahko tako enostavno, kot okusen ingverjev/komarčkov čaj ali pa dodajanje začimb hrani.

Meni ljuba je (tudi v ta namen) zelo okusna vse-namenska zeliščna sol (ki je hkrati lahko tudi enkratno novoletno zeliščno darilo😉).

Naredimo jo tako, da zmešamo:·

• ¼ skodelice nerafinirane soli ·
• 2 jedilni žlici zmletega koriandra ·
• 1 jedilno žlica zmlete kurkume ·
• 1 čajno žličko zmlete kumine ·
• 1 čajno žlička zmletih semen komarčka ·
• 1 čajno žlička zmletih gorčičnih semen
• ½ čajne žličke zvezdastega janeža v prahu

Ta nadvse okusna in zdrava zelišča sol paše tako k mesu, zelenjavi, ribam, juham, …kamorkoli.

Cirkulatorni stimulanti poganjajo kri, izboljšujejo našo cirkulacijo. Mnoga zelišča iz te kategorije, delujejo kot difuzivi – to pomeni, da pomagajo razpršiti toploto po telesu (npr. ingver). Če so cirkulatorni stimulanti dovolj močni (npr. čili), da lahko povzročijo potenje, jih imenujemo stimulirajoči diaforetiki. Ta zelišča so super med virozami, ko imamo vročino – in sicer v fazi, kjer vročina še narašča, smo bledi in nas trese mrzlica; je pa treba pozimi za vzdrževanje notranjega ognja biti z njimi vseeno zmeren, ker kot smo omenili, nočemo spodbuditi potenja.

Tudi mnogi stimulatorni ekspektoranti (olajšujejo izkašljevanje) sodijo v kategorijo zelišč, ki grejejo. Ta zelišča pogosto vsebujejo aromatična olja in smole in imajo afiniteto do dihal. Je pa potrebno imeti v mislih, da se stimulatorne ekspektoranske uporablja le v primeru, ko gre za moker, produktiven kašelj, kjer imamo gosto, lepljivo sluz (in nikakor ne v primeru suhega kašlja, brez sluzi).

Nootropna zelišča so zelišča, ki »poženejo« kri v glavo in možgane in tako spodbujajo kognitivno delovanje. Primer primernega »zimskega« nootropnega zelišča je rožmarin. Poleg izboljšanja delovanja možganov s tem, da poveča pretok krvi v glavo, rožmarin deluje tudi kot nervin, ki podpira zdrav živčni sistem in pomaga pri spominu in koncentraciji.

ZAKLJUČEK

Če kažete resne znake pomanjkanja notranjega ognja oz hladnega/zavrtega stanja, vsekakor priporočam, da se posvetujete s kvalificiranim strokovnjakom.

Če pa so težave blage ali pa bi radi le poskrbeli, da bo vaš notranji ogenj primerno gorel tudi v mrzlih, zimskih mesecih, pa le:

👉 Vključimo zelišča, ki grejejo v svojo prehrano (polega zgoraj omenjenih ne pozabimo še popra, česna, timijana, origana …)

👉 Pripravimo si čaj ali druge tople napitke, ki vsebujejo zelišča oz začimbe, ki grejejo: kardamom, cimet, klinčki, muškatni orešček, piment, ingver …

👉 Poskrbimo, da nas ne bo prezeblo. Posebej pozorni moramo biti na zadnji del vratu, zato nikar ne pozabimo na kakšen (lep) šal.

👉 Pripravimo si kopel s poživljajočo cimetovo soljo za kopanje (ki božansko diši)

Lepe hladne, umirjene dni ti želim in poskrbi za toploto tudi z zelišči 😊.

Tina

P.S. Ne pozabi pa tudi na spletno delavnico NOVOLETNA ZELIŠČNA DARILA  (kjer najdeš tudi nekaj daril, ki bodo ogrela tvoje obdarovance – dobesedno in metaforično 😉).

Ob nakupu delavnice prejmeš tudi bonus tečaj Zeliščni koktajli in moktajli (brezalkoholne verzije) za res prav poseben praznični december (tako lahko zelišča približaš tudi tistim, ki jih drugače “ne zanimajo”)

Za več informacij in prijavo klikni  TUKAJ.  

pps. delavnica Novoletna zeliščna darila je že vključena v programe: ABC zeliščnih pripravkov, Zeliščarsko akademijo modrih žena in članstvo Virtualna zeliščarska vas.

Praznik prehoda v temen del leta

V zadnjem času opažam povečano zanimanje za praznik Samhain v našem okolju. Samhain izhaja iz keltske tradicije, ki je bila prisotna predvsem na območju današnje Irske, Škotske, Walesa in delov severne Francije. Označuje konec leta v keltskem koledarju (31. oktober do 1. november) in je bil eden najpomembnejših keltskih praznikov. Povezan je bil s prehodom med letnimi časi in je veljal za čas, ko se tanjša tančica med svetom živih in mrtvih, kar omogoča stik z duhovi prednikov.

Sodobni vplivi zahodne kulture so povečali zanimanje za Samhain in keltske praznike, zato se danes nekateri v Sloveniji, ki se zanimajo za starodavna verovanja, identificirajo s tem praznikom. A v zgodovinskem kontekstu Samhain ni bil del tradicije na tem ozemlju. Slovani, ki so naseljevali naše kraje, so imeli svojo lastno mitologijo, obrede in praznike. V podobnem času (28. oz 29. oktobra) so praznovali Mokošin dan. Mokošin dan je bil posvečen boginji Mokoši, zaščitnici žensk, rodovitnosti in zemlje. Slovani so ob tem času častili naravo, boginjo in prosili za blagoslov za prihajajočo zimo, obenem pa so se zahvaljevali za dobro letino in izvajali obrede, povezane z rodovitnostjo.

Slovani so seveda imeli tudi obrede povezane s spominom na mrtve prednike (zadusnice, dedi in drugi obredi), vendar pa so jih praznovali večkrat letno, pogosto ob prehodih letnih časov, zlasti spomladi in jeseni. Ta običaj se je deloma ohranil v današnjem katoliškem prazniku Dneva mrtvih (1. november); še bolj kot noč na 1.november pa v slovanskem verovanju velja za magično noč, ko je meja med svetovi najtanjša, Kresna noč (poletni solsitcij), ki je v osnovi sicer bolj povezana s sončnim ciklom, rodovitnostjo in življenjsko energijo, a je imela tudi elemente povezovanja z duhovnim svetom.

Noč čarovnic (Halloween), ki v sodobnem času postaja priljubljena predvsem zaradi komercializacije in jo “praznujemo” 31. oktobra,  ima korenine v keltskih običajih Samhaina.

Krščanstvo je številne poganske običaje, vključno s Samhainom, prepletlo s svojimi prazniki. Tako je nastal praznik Vseh svetih  – »All Halows« (1. november), s predvečerom, imenovanim All Hallows’ Eve (večer vseh svetih oz večer pred vsemi svetimi), iz katerega se je razvil sodobni Halloween. Običaji, kot so izrezovanje buč, prižiganje sveč, nošenje mask in kostumov ter strašenje, izhajajo iz keltskih obredov Samhaina, ko so ljudje prižigali ogenj in nosili maske, da bi prestrašili zle duhove, ki naj bi tistega večera prehajali med svetovi.

Zelišča, povezana s povezovanjem z duhovnim svetom in zaščito

Nekatera zelišča so v različnih kulturah, vključno s keltsko in slovansko, igrala pomembno vlogo pri povezovanju z duhovnim svetom, čaščenju prednikov in zaščiti pred zli duhovi. Spodaj so navedena nekatera od njih, ki so povezana s tem prazničnim časom:

1. Jabolko: Simbol nesmrtnosti in hrana za mrtve
   • V keltskem izročilu jablana predstavlja magičen prehod v podzemlje.
   • Obred z jabolkom: Ob polnoči razrežite jabolko na 9 delov in jih v temnem prostoru z ogledalom pojejte. Zadnji kos vrzite čez ramo, da v ogledalu ugledate obraz ljubljene osebe.

1. Navadni pelin: Pomoč pri komuniciranju z mrtvimi
   • Uporablja se kot kadilo, čaj ali fermentiran napitek.
   • Spodbuja žive sanje in olajša komunikacijo s predniki.

1. Žajbelj: Močno zaščitno zelišče
   • Očisti prostor negativnih energij in zaščiti pred zlimi duhovi.

1. Rožmarin: Zelišče spomina in zaščite
   • Tradicionalno se uporablja za krepitev spomina in čaščenje prednikov.

1. Lovor: Zaščita in jasnovidnost
   • Listje lovorja se uporablja v venčkih za zaščito doma.

1. Brin: Očiščevalno in zaščitno zelišče
   • Jagode in veje se uporabljajo za kadila in amulete.

1. Timijan: Pogum in prehod
   • Pomaga pri prehodu med svetovi in krepi pogum.

1. Bezeg: Povezava s predniki in zaščita
   • Veje bezga naj bi odganjale zle duhove in varovale dom.

1. Mak: Spomin in sanje
   • Semena maka simbolizirajo spomin na prednike in spodbujajo preroške sanje.

Ne glede na to, ali obeležujemo Dan mrtvih, Samhain ali Noč čarovnic, gre vsem za spoštovanje ciklov življenja in smrti. Ta čas je priložnost za povezovanje s predniki, čaščenje prehoda letnih časov in refleksijo o lastni duhovni poti. Praznujmo ga na način, ki nas najbolj povezuje z naravo, predniki in samimi seboj.

Pri uporabi zelišč vedno bodite previdni. Nekatera, kot je pelin, so lahko v večjih količinah škodljiva, zato se o varni uporabi posvetujte z izkušenim zeliščarjem ali zdravnikom.

Te razlike pogosto ostanejo spregledane, zaradi česar potrošniki ne vedo, kakšne posledice lahko prinesejo njihove izbire.

V današnjem članku si bomo zato ogledali razliko med komercialnimi in domačimi pripravki, zakaj so doma narejeni izdelki pogosto boljša izbira, in odkrijemo, kako lahko začneš svojo samostojno naravno pot že danes (na koncu članka te čaka povabilo na super brezplačni mini tečaj😉).

Torej, če si med tistimi, ki si želijo na naraven način skrbeti za svoje zdravje, z uporabo kakovostnih, varnih in učinkovitih zeliščnih pripravkov, si na pravem mestu.

Komercialni zeliščni izdelki: Pomanjkanje nadzora in pasti

Zeliščna industrija je več milijardni posel in, kot pri vsakem dobičkonosnem podvigu, dobiček pogosto prevlada nad kakovostjo in integriteto. Mnogi komercialni zeliščni izdelki so množično proizvedeni, pri čemer se pogosto ne posveča pozornosti izvoru, obdelavi ali učinkovitosti sestavin.

Ena največjih skrbi glede komercialnih zeliščnih izdelkov je pomanjkanje regulacije in standardizacije. Za razliko od farmacevtskih zdravil (tudi zdravil zeliščnega izvora), ki morajo prestati stroge preizkuse in postopke odobritve, industrija prehranskih dopolnil (kamor večinoma sodijo zeliščni proizvodi) deluje z minimalnim nadzorom. To pomanjkanje regulacije odpira vrata za morebitno kontaminacijo, napačno označevanje in dodajanje polnil ali dodatkov, ki lahko zmanjšajo učinkovitost in varnost izdelkov.

Ker proizvajalcem prehranskih dopolnil  NI  potrebno nikamor oddati v odobritev dokumentacije, ki bi preverjala učinkovitost in varnost izdelkov, se lahko zgodi, da so pri nekaterih proizvodih lahko priporočena doziranja tudi do 10 x manjša, kot bi bilo potrebno. Tako kupimo »mačka v žaklju« in s tem se lahko tudi manjša zaupanje ljudi v zelišča.

Množična proizvodnja komercialnih zeliščnih izdelkov pogosto vključuje uporabo agresivnih topil, visokih temperatur in dolgotrajnih postopkov, kar lahko razgradi občutljive spojine v zeliščih in jih naredi manj učinkovite ali celo neuporabne.

Prav tako pa zaradi pomanjkljivega nadzora in miselnosti »naravno je varno« lahko pride do prodaje za zdravje nevarnih proizvodov in ker si marsikdo reče »saj je samo prehransko dopolnilo« dejansko lahko prihaja do škodljivih učinkov na naše zdravje, včasih tudi do resnih oz zelo resnih.

Vsekakor ne moremo vseh zeliščnih prehranskih dopolnil in proizvajalcev metati v isti koš, je pa to vsekakor tema o kateri se premalo govori. Marketing imajo namreč odličen in zavedati se moramo, da se tukaj vrtijo biljarde.

Lokalni proizvajalci: Ali jim lahko zaupamo?

Nekje vmes, med korporacijami in domačo kuhinjo pa pridejo lokalni proizvajalci in prodajalci zeliščnih pripravkov. V Sloveniji imamo srečo, da imamo bogato tradicijo zeliščarstva in verjamem da obilico kvalitetnih lokalnih zeliščnih proizvodov.

So pa ti proizvodi lahko finančno kar zahteven zalogaj in morda se niti ne zavedamo, kako enostavno bi bilo enake (ali še boljše) pripravke pripraviti doma, v domači kuhinji.

Prav tako se je tudi pri lokalnih zeliščarjih vredno pozanimati, ali so zaupanja vredni – kje in kako dobijo zelišča za svoje proizvode, kakšno znanje imajo o pripravi različnih pripravkov, ker ne bi javno izpostavljala, ampak še posebej pri prodaji preko FB včasih naletim na marsikatere »bučke« in nepoznavanje osnovnih zakonitosti ekstrakcije oz uporabe različnih topil.

Domači zeliščni izdelki: Preprosta in dostopna rešitev

V nasprotju z množično proizvedenimi, dobičkarsko usmerjenimi komercialnimi izdelki, domači zeliščni izdelki predstavljajo vrnitev k avtentičnosti in globoko povezavo z bogastvom narave.

Ustvarjanje zdravil v lastni kuhinji ima veliko prednosti:

• Popoln nadzor nad KAKOVOSTJO uporabljenih sestavin. Končni izdelek bo le tako dober, kot so dobre vhodne sestavine! 

• Možnost uporabe lokalno pridelanih ali etično nabranih zelišč. 

• Preprostost postopka izdelave

• Dostopna cena in prihranki

• Prilagojeno tvojim potrebam

• Trajnostno in okolju prijazno

• Ustvarjalnost in veselje

• Samozavest

• Boljše zdravje in dobro počutje

• Povezanost z naravo

• Notranji mir in ravnovesje

Če zelišča pridelamo ali naberemo sami še toliko bolje, a ni nujno –  lahko jih tudi kupimo pri zaupanju vrednih pridelovalcih in/ali nabiralcih in pripravimo svoje pripravke. Te rastline, pobrane na vrhuncu svoje učinkovitosti in skrbno obdelane, ohranijo celoten spekter koristnih spojin, kar zagotavlja največjo učinkovitost in varnost.

Poleg tega je postopek ustvarjanja domačih zeliščnih zdravil pogosto PREPROST in CENOVNO DOSTOPEN. Temelji na tradicionalnih metodah, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Tehnike, kot so namakanje v olju, priprava tinktur z visoko procentnim alkoholom ali namakanje zelišč v vodi, ohranijo občutljive sestavine, kar omogoča močne in učinkovite pripravke.

Vem,  da se ti morda se zdi, da je priprava domačih izdelkov pretežka. 

Morda se ti zdi, da nimaš dovolj znanja o zeliščih?

 Da nimaš dovolj časa?

 Te skrbi, da je vse skupaj preveč zapleteno? 

BREZ PANIKE …

Seveda je potrebnega nekaj znanja, poznavanja osnovnih zakonitosti ekstrakcije, a res so stvari lahko precej bolj enostavne, kot si morda predstavljaš. Sploh s pravim vodstvom, z informacijami, ki jim lahko zaupaš.

Pomisli, kako NEODVISNO in OPOLNOMOČENO bi se počutila, če bi se priprave varnih in učinkovitih pripravkov, ki bi jih ENOSTAVNO in POCENI pripravila kar v domači kuhinji, naučila tudi ti 😊.

Da bi lahko za svoje zdravje in zdravje svoje družine poskrbela sama. Bila pri tem sigurna, da v telesa vnašate kvalitetne pripravke in pri tem tudi ogromno privarčevala.

Pa četudi lahko enako kvalitetne pripravke (s pravimi navodili za uporabo) kupiš, je to, da jih narediš SAMA neprecenljivo. Taki pripravki se ne morejo primerjati s kupljenimi.

In to, da lahko potem ta znanja prenašaš naprej, da tvojim otrokom, vnukom, … postane normalno, da se zeliščne pripravke dela doma  – neprecenljivo.

IN TADAAAA, DOBRA NOVICA …

Zate sem pripravila BREZPLAČNI mini spletni tečaj DOMAČA LEKARNA S KUHINJSKEGA PULTA, kjer boš spoznala VSE, kar potrebuješ, da že jutri začneš ustvarjati svoje lastne pripravke in to kar v domači kuhinji.

1. dan se bomo spoznali z različnimi tipi zeliščnih pripravkov – enostavno in jasno, tako da boš razumela razlike.

2. dan se naučimo najenostavnejše priprave pripravkov (ne, niti pod razno ne potrebujemo niti laboratorija, niti posebnih pripomočkov – verjetno imaš že vse potrebno v svoji domači kuhinji)

3. dan pa prejmeš podrobno razlago priprave 4 nadvse priročnih in koristnih pripravkov, da teorijo takoj lahko spraviš v prakso.

Ne glede na to, ali zelišča nabiramo, gojimo ali jih kupujemo, priprava lastnih pripravkov prinaša toliko KORISTI, je lahko tako zelo ENOSTAVNA in CENOVNO DOSTOPNA, da je že skoraj kriminal, da tega ne zna oz ne počne več ljudi.

Pa »by the way« – lastni zeliščni pripravki so enkratno, avtentično darilo za VSE priložnosti – naj bo to obisk prijateljev, rojstni dnevi, božično-novoletni prazniki, …nikoli več ti ne bo zmanjkalo idej, kaj podariti 😉.

Poslovi se od negotovosti in morebitnih tveganj, povezanih s komercialnimi zeliščnimi izdelki. Namesto tega sprejmi holistično, trajnostno in izjemno izpolnjujočo pot do dobrega počutja, ki slavi modrost narave in moč samooskrbe.

V svetu, kjer sta zdravje in dobro počutje pogosto komercializirana, izbira med komercialnimi in domačimi zeliščnimi izdelki ni le vprašanje osebne preference – je zavestna odločitev za prioritizacijo avtentičnosti, kakovosti in globlje povezave z zdravilno močjo rastlin.

BREZPLAČNI tečaj je časovno omejen, zato ne oklevaj in se prijavi zdaj.

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVO.

Poletje je čas, ko uživamo v daljših dnevih, soncu in malce bolj sproščenem tempu življenja.

Vendar pa lahko visoke temperature postanejo naporne, še posebej za tiste, ki imajo/imamo bolj vročo konstitucijo ali preživljajo/preživljamo hormonske spremembe, kot sta nosečnost in prehod v menopavzo.

Na srečo nam narava ponuja številne zaklade v obliki hladilnih zelišč, ki lahko pomagajo ohraniti naše telo (in duha) hladno in uravnovešeno.

Koristi hladilnih zelišč

Hladilna zelišča delujejo na različne načine. Nekatera spodbujajo potenje in s tem sproščajo toploto iz telesa, lahko vlažijo (še posebej sluznice)  in preprečujejo dehidracijo, delujejo hladilno »od znotraj« (kisla zelišča, grenčine) ali pa delujejo protivnetno in pomirjujoče, kar nam pride še posebej prav za našo kožo (topikalne uporabe hladilnih zelišč se v tokratnem članski sicer ne bomo dotaknili).

In največja prednost hladilnih zelišč je, da jih je čisto enostavno  vključiti v poletno prehrano in vsakodnevne rutine in tako mimogrede poskrbimo za naše boljše počutje.

Nekaj hladilnih zelišč za poletje

1. Poprova meta (Mentha piperita): Znana po svojem osvežujočem in hladilnem občutku. Lahko se meta se lahko uporablja v čajih ali nanese na kožo za hlajenje.
2. Melisa (Melissa officinalis): Ta rastlina ima blag, limonast okus in je odlična za hlajenje telesa in umirjanje uma. Zelo primerna kot popoldanska osvežitev (preveč) razigranih otrok 😉.
3. Kumare (Cucumis sativus): Čeprav niso ravno zelišče, so kumare fenomenalna hladilna zelenjava (oz botanično sodijo med sadje) in se jih pogosto uporablja kot hladilno rastlino v solatah in pijačah, dobro pa se kombinirajo s hladilnimi zelišči
4. Bezeg (Sambucus nigra): Tradicionalno uporabljen v čajih in sirupih, bezeg pomaga ohladiti telo in podpira imunski sistem.
5. Navadna zvezdica (Stellaria media): Pogosto uporabljena v solatah, je znana po svojih hladilnih in pomirjujočih lastnostih ter odličnemu okusu. Čeprav v poletni vročini ne uspeva prav dobro (ima raje hlad), pa jo na kakšnih senčnih, vlažnih mesti vseeno najdemo.
6. Zelena meta (Mentha spicata): Podobna poprovi meti, vendar blažja. Zelena meta (spearmint) je odlična za hladilne in osvežilne čaje, še posebej če nam je okus poprove mete morda premočan.
7. Hibiskus (Hibiscus sabdariffa): Znan po svojem kislem, rahlo trpkem okusu je hibiskusov čaj priljubljena hladilna pijača, ki pa tudi podpira zdravje srca in ožilja.
8. Vrtnica (Rosa spp): Čeprav je morda bolj znana rožna voda (hidrolat) kot osvežilna vodica za obraz, pa ima tudi  vrtnični čaj čudovite ohlajevalne lastnosti.
9. Slez (Althea sp.) in slezenovci (Mallow sp.) so odlična zelišča za ohlajanje in vlaženje telesa zaradi svojih demulcentnih lastnosti.

Še kakšna koristna hladilna rastlina oz zelišče bi se našlo, zdaj pa poglejmo, kaj enostavnega in okusnega lahko iz teh zelišč pripravimo.

Recepti za poletno osvežitev

SONČNI (LEDENI) ČAJ

Pri nas je letos poleti hit »sončni čaj«. Sončni čaj se mu reče zato, ker »se dela« na soncu. In, ker nam letos poletje streže z oblico sonca, sem jaz navdušena tako na enostavnostjo priprave, kot tudi nad okusom.

Mnogim hladilnim in vlažilnim zeliščem vrela voda »ne ustreza« oz se marsikatere vlažilne snovi (demulcenti, »sluzi«)  v vreli vodi deloma uničijo in je tako taka priprava, kjer je še vedno precej toplote, vendar voda ni vrela idealna za osvežujoče hladilno – vlažilne napitke.

V steklenico (ali kozarec za vlaganje) »namečemo« izbrana zelišča.

Jaz dam malce posušenih cvetov hibiskusa, korenino sleza, na vrtu poberem še meliso, meto, list in cvet sleza, cvetne liste vrtnice, trpotec, črno in belo deteljo, baziliko, sveto baziliko; dodam za okus še malce posušene bio pomarančne lupine, vejico materine dušice … možnosti je ogromno (osnova pa so hladilna zelišča, kot so npr,. hibiskus, meta, slez …

Prelijemo do vrha z vodo iz pipe, zapremo in postavimo za par ur na sonce.

Precedimo in ohladimo. V kozarec damo ledene kocke, čez prelijemo čaj in okrasimo z vejico mete ali melise in rezino limone (ali pomaranče).

HIBISKUSOV IN MALININ ČAJ

Ta sladek in kisel čaj je super osvežitev za vroče poletne dni.

2 jedilni žlici posušenih hibiskusovih cvetov in ½ skodelice malin (svežih, posušenih ali zmrznjenih) prelijemo s 4 skodelicami vrele vode (= cca 1 l).

Pokrito namakamo 1 do 2 uri. Precedimo in dodamo med (ali drugo sladilo) po okusu.

Ohladimo in hranimo v hladilniku. Po želji postrežemo z ledenimi kockami.

OSVEŽILNE LEDENE LUČKE Z MELISO IN METO

Te ledene lučke so odličen način, da se ohladimo in uživamo v blagodejnih lastnostih zelišč.

Sestavine:

• 1 skodelica svežih listov melise
• 1 skodelica svežih listov mete
• 4 skodelice vode
• Med po okusu

Navodila:

1. Vodo zavremo in prelijemo čez sveže liste melise in mete.
2. Pustimo pokrito stati 30 minut, nato precedimo.
3. Po želji sladkamo z medom.
4. Zmes prelijmo v modelčke za ledene lučke in damo čez noč v zmrzovalnik.

KUMARE Z METO

Sestavine:

• 1 kumara, olupljena in narezana
• 1/4 skodelice svežih listov mete
• 2 žlici medu
• Sok 1 limone
• 4 skodelice hladne vode
• Ledene kocke

Navodila:

V mešalniku združimo rezine kumare, metine liste, med in limonin sok. Mešamo, dokler ni gladko. Mešanico precedimo skozi fino sito v vrč, da odstranimo kašo. Dodamo hladno vodo in dobro premešamo. Postrežemo z ledenimi kockami in okrasimo z nekaj dodatnimi listi mete in rezinami kumare.

KUMARE Z METO – enostaven način

Prav dobro pride tudi, če narežemo srednje veliko kumaro, dodamo za slabo pest sveže mete (narezane) in prelijemo z litrom hladne vode. Postavimo čez noč v hladilnik. Precedimo, postrežemo z ledom in rezino limone (ki jo malo stisnemo).

LUBENICA Z BAZILIKO

Sestavine:

• 4 skodelice lubenice brez pečk, narezane na kocke in zamrznjene
• 1/4 skodelice svežih listov bazilike
• Sok 1 limete
• 1-2 žlici medu
• 1/2 skodelice hladne vode

Navodila:

V mešalniku združimo zamrznjene kocke lubenice, liste bazilike, limetin sok, med in hladno vodo. Mešamo, dokler ni gladko in »brozgasto«. Poskusimo in po potrebi prilagodimo sladkost. Nalijemo v kozarce in takoj postrežemo za osvežujoč in hladen posladek.

SORBET Z LUBENICO IN METO

Skuhamo močan metin čaj in iz njega pripravimo sirup. Za cca 1 kg lubenice potrebujemo 150 ml sirupa:

Pristavimo vodo, da zavre. Odstavimo z ognja in vanjo damo za slabo pest sveže, drobno narezane mete (ali pol toliko suhe). Pokrito namakamo 15-20 minut. Precedimo, dodamo 75 do 150 g sladkorja in segrevamo samo toliko, da se sladkor stopi.

Metin sirup ohladimo.

Koščke lubenice zmiksamo s paličnim mešalnikom (ali v blenderju) ter dodamo ohlajen metin sirup.

Če imamo stroj za delanje sladoleda, mešanico zlijemo v posodo in nastavimo program na 60 minut. Če aparata za sladoled nimamo, mešanico postavimo za pol ure v zmrzovalnik, nato premešamo in postavimo še za pol ure v zmrzovalnik oz do uporabe.

Pol ure pred serviranjem sorbet prestavimo v hladilnik. Okrasimo z vejico mete in postrežemo.

SLEZOV NAPITEK Z LIMONO

V hladno vodo namočimo korenino sleza in namakamo 4-10 ur (ali čez noč). Za 1 liter vode potrebujemo 15-30 g korenine sleza. Lahko uporabimo tudi liste in cvetove (tudi slezenovcev); bo pa tak napitek malo manj »viskozen«. Slez je primeren predvsem za pomirjanje in vlaženje sluznic, v kombinaciji z limono pa pripomore tudi k hladilnemu učinku in hidraciji telesa.

Na liter vode dam ponavadi sok 1 limone, lahko pa po okusu damo ali več ali manj ter po želji kombiniramo še z drugimi zelišči. Zanimiv dodatek je tudi kanček bezgovega sirupa (ali pa posušene cvetove bezga namakamo skupaj s slezom.

Danes pa pride na vrsto še priprava sladoleda iz mete in bazilike. Čeprav bazilika (in sveta bazilika) nista tipični hladilni zelišči, še vseeno lahko v kombinaciji z meto, lubenico, hibiskusom … pripomoreta k osvežujočemu (in prav malo posebnemu) okusu.

Zaključek

Poletje je čas uživanja in sprostitve, a visoke temperature lahko včasih postanejo naporne. Z vključitvijo hladilnih zelišč v našo vsakodnevno rutino in prehrano lahko učinkovito premagamo vročino in ohranimo svežino skozi celotno poletje. Poskusite  zgoraj navedene recepte in uživajte v okusnih hladilnih mešanicah.

Vsi navedeni recepti nam bodo tako »mimogrede« pomagali tudi pri krepitvi imunskega sistema, saj poleg ohlajajočih lastnosti, vključena zelišča vsebujejo polno koristnih snovi, ki krepijo naše zdravje in naš imunski sistem.

Zelišča nam bodo najbolj pomagala, če jih vključimo v svoj vsakdan.

Tudi o tem se pogovarjamo na brezplačnem spletnem predavanju »Poletje je idealne čas za krepitev imunskega sistema« , kjer poleg divjih rastlin in zelišč »za vsak dan«, njihovih koristi in praktičnih nasvetov uporabe, obravnavamo še nepogrešljivi vitamin D (resnice in zmote) ter kako in kdaj uporabljamo zelišča, ki direktno spodbujajo naš imunski sistem (da si slučajni ne bi škodili).

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVO NA BREZPLAČNO PREDAVANJE.

In tudi to – ali lahko zaupamo vsemu kar lahko preberemo v znanstvenih člankih? Ali lahko njihove izsledke, zaključke »prevedemo« v vsakdanje življenje?

Zadnjič sem brala en super blog članek o verodostojnosti znanstvenih študij v zeliščarstvu in v današnjem zapisu povzemam nekaj tega članka, ker se z napisanim globoko strinjam. Dodajam tudi nekaj lastnih vedenj, izkušenj, ker se mi zdi zelo pomembno, da imamo tako pri študiranju zelišč, kot pri njihovi uporabi te poudarke v mislih.

Vse prevečkrat namreč naletim na zapise – dokazano, …to je znanstveno dokazano,…in potem grem gledati študije (če sploh najdem od kje se te trditve pojavijo) in vidim, da je sicer res lahko nekaj znanstveno dokazano v laboratoriju – ampak to z uporabo zelišč v realnem življenju ali pa v domačem zeliščarstvu, nima kaj dosti veze.

Npr. trditev: bezgove jagode dokazano uničujejo viruse. To je že deloma res, ampak ni to čista »resnica«.

1. Virusi so precej specifični in ne obstaja splošno »zdravilo« ali zelišče, ki bi uničevalo viruse (druga zgodba je pri bakterijah – tam imamo lahko tudi zelo širokospektralna zdravila in zelišča). In ko gledamo raziskave, vidimo da je npr. omenjen en tip (ali celo podtip) virusa, ki so ga preučevali (za primer: podtip virusa gripe H1N1).
2. Omenjena raziskava je bila narejene v laboratoriju, v petrijevki, z umetno inficiranimi izoliranimi celicami in ne v okviru celotnega organizma, ki je kompleksen preplet večih sistemov.
3. Ko so nekateri zeliščarji preračunavali omenjeno koncentracijo, ki je uspešno ustavila razmnoževanje virusov (konkretneje preprečila vstop virusom v celice, kjer se virusi razmnožujejo) in jo poskušali ekstrapolirati na »realno« življenje, so izračunali, da bi moral imeti človek v krvi 12,5% koncentracijo sirupa bezgovih jagod!
4. In še to je delovalo samo, če je bil v celični kulturi najprej prisoten sirup bezgovih jagod in so šele nato okužili kulturo z virusom  – se pravi, bi morala mi imeti preventivno v krvi toliko (kar je seveda absolutno nemogoče) sirupa, da bi bezgove jagode dejansko preprečevale virusu gripe, da bi se v našem organizmu razmnoževal – pa še v bistvu bi ta sirup v zadostnih količinah moral priti v tkiva.

Ali to pomeni, da bezgove jagode ne delujejo pri gripi in podobnih virozah?

Nikakor ne. Bezgove jagode so med drugim zelo bogate z določenimi učinkovinami, ki hranijo naše telo, ga ščitijo, delujejo proti-vnetno in spodbujajo naše imunske celice.

In če to združimo z rezultati kliničnih raziskav in znane tradicionalne uporabe, kjer po rezultatih raziskav in izkušnjah vemo, da bezgove jagode na začetku bolezni zmanjšajo trajanje viroze in intenziteto znakov – samo verjetno ne na ta način, da bi same po sebi učinkovala direktno na viruse (čeprav v določenih laboratorijskih pogojih, so tega zmožne), ampak s podporno, hranilno-krepčilno vlogo ter z vlogo spodbujanja naših lastnih imunskih celic – še posebno tistih tipov celic, ki so vpletene v imunski odgovor pri okužbi z virusi.

Je to pomembno?

Ok, v končni fazi je lahko vseeno, važno da delujejo. Je pa meni to pomembno, ker morda v vseh primerih pa ni tako. In v nekaterih primerih gre lahko tudi za marketinško zavajanje »podprto z dokazi; znanstveno dokazano« …

Področje zeliščnih raziskav je kompleksen svet, kjer se znanstvena rigoroznost srečuje z tradicionalno modrostjo. In čeprav za dobrega zeliščarja, razumevanje zeliščnih raziskav ni 100% nujno, lahko veliko pripomore k boljšemu poznavanju, razumevanju in uporabi samih zelišč – recimo s poznavanjem kemije rastline, lahko pripravimo boljše pripravke, boljša zdravila.

Načeloma lahko pri zeliščarstvu opazimo dve struji – tiste, ki absolutno zagovarjajo tradicionalni pogled in tiste, ki vneto zagovarjajo in zaupajo samo znanosti. Pogosto lahko srečamo zeliščarje, ki želijo, da je »vse dokazano«, izmerjeno in če ni dokazano, ni resnično.

In znanstvene raziskave nam lahko nudijo obilico novih informacij, globljega razumevanja tako rastlin, kot morda tudi delovanja organizma. Ampak vemo pa, da tradicionalno zeliščarstvo že tisočletja »deluje« in nam kaže, da ne potrebujemo znanstvenih raziskav, da potrdijo nekaj, kar je znano že stoletja ali celo tisočletja.

Kako naj torej krmarimo med vsem tem in ali so znanstvene raziskave potem takem sploh potrebne?

Ključ je (kot po navadi) v povezovanju in učenju, zbiranju informacij iz obeh svetov. Rastline so zelo kompleksne in oba pristopa imata svoje pomanjkljivosti, kot tudi svoje prednosti

Znanstvene študije nam lahko ponujajo dragocene vpoglede, nas usmerjajo v druge smeri uporabe določenih rastlin, še posebej v skladu s pojavom novih bolezni ali novemu pojavljanju znanih boleznih, ki jih že dolgo ni bilo.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin pa je pomembno, da ohranjamo neko kritičnost, ločimo zanesljive informacije od vprašljivih. Z razumevanjem nians zeliščnih raziskav in potencialnih pasti lahko bolje ocenimo verodostojnost informacij, s katerimi se srečujemo, in sprejemamo informirane odločitve o zeliščih, ki jih vključujemo v svoje življenje oz prakse.

In zdaj k prvotnemu vprašanju?

So znanstvene raziskave verodostojne?

Treba se je zavedati, da niso vse raziskave enako izvedene. Nekatere študije so lahko pristranske, imajo pomanjkljivo metodologijo, neutemeljene zaključke/sklepe, kar postavlja pod vprašaj njihovo zanesljivost.

Da boste lažje precenili, ločili »zrnje od plev« v nadaljevanju podajam nekaj splošnih, kratkih razlag o znanstvenih raziskavah.

Spekter znanstvenih raziskav

Znanstvene raziskave lahko izvajamo v različnih oblikah, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Razumevanje razlik med temi vrstami raziskav je ključno pri ocenjevanju njihove uporabnosti in zanesljivosti.

Kemijska analiza: Ta oblika raziskav se osredotoča na identifikacijo kemičnih sestavin, prisotnih v rastlinah. Čeprav je dragocena za razumevanje kemične sestave zelišč na mnogo globljem nivoju, izsledkov teh raziskav ne moremo prevajati neposredno v njihove terapevtske učinke na človeško telo. Lahko pa bomo zato boljši v izdelavi pripravkov, ker bomo vedeli kakšno topilo je najbolje uporabiti. Včasih pa lahko celo pripeljejo do večjih odkritij, kot je npr. izolacija in identifikacija THC v konoplji čez mnogo let vodila do odkritja endokanabinoidnega sistema v telesu.

Študije in vitro: Te študije vključujejo testiranje učinkov zelišč na celice ali mikroorganizme v kontroliranem laboratorijskem okolju, kot so npr. celične kulture (gojene izolirane celice v petrijevkah). Čeprav poučne, študije in vitro ne upoštevajo kompleksnosti človeškega telesa in njegovih zapletenih sistemov in njihovih izsledkov nikakor ne moremo prevajati v realno življenje. Omenila sem že primer sirupa bezgovih jagod; je pa še precej več takih primerov  – kjer zeliščarji enačijo učinke, lahko tudi samo ene same učinkovine v petrijevki na delovanje v organizmu (v določeni meri lahko izsledke ekstrapoliramo na uporabo na koži, v samem organizmu pa pogosto ne). Primer je lahko tudi recimo delovanje kurkume – pogosto se sicer dela raziskave z izolirano učinkovino kurkumin (in sploh ne s kurkumo) in so lahko rezultati super – ampak, že samo če vemo, da je biološka uporabnost kurkume (to je koliko zaužite kurkume oz učinkovine pride v naš krvni obtok) manj kot 1%, lahko vidimo, da nam rezultati in vitro ne bodo kaj veliko povedali o učinkih kurkume v telesu.

Študije in vivo: Izvajajo se na živih organizmih, običajno na živalih, kot so glodavci (podgane, miš, budre). Študije in vivo ponujajo bližjo približek resničnim življenjskim scenarijem. Vendar pa fiziološke razlike med živalmi in ljudmi lahko omejujejo neposredno uporabnost teh ugotovitev. Lahko so zanimive in če se rezultati recimo skladajo s tradicionalnim vedenjem, so lahko neka dodatna potrditev, z mislijo, da podgana ni enaka človeku.

(op. vmes med in vitro in in vivo imamo še študije na izoliranih organih)

Vse te predklinične raziskave so lahko izjemno koristne in privedejo do boljšega razumevanja tako rastlin, kot delovanja našega organizma, ampak kot smo rekli – direktno prevajanje v prakso, ni mogoče.

Klinične raziskave: Veljajo za zlati standard. Klinične raziskave vključujejo testiranje zelišč na človeških udeležencih (različne faze – I – varnost pri zdravih udeležencih, II – učinkovitost pri majhni količini bolnikov, III – večje skupine udeležencev, statistično bolj verodostojni podatki in IV – spremljanje varnosti in učinkovitosti po dajanju zdravila na trg), merjenje izidov in oceno njihove učinkovitosti. Čeprav so dragocene, so lahko celo klinične študije dovzetne za napake v načrtovanju, pristranskost ali vprašljive vire financiranja.

Kako vemo, da je raziskava zanesljiva oz vprašljiva

Da lahko samozavestno ločimo zrnje od plev, je dobro poznati nekaj smernic, ki nam lahko pomagajo pri ocenjevanju verodostojnosti raziskav:

Viri financiranja: Bodite previdni pri študijah, financiranih s strani organizacij z lastnimi interesi, saj so lahko pristranske v korist izdelkov ali agend sponzorja. Seveda ne smemo posploševati, da so vse študije financirane s strani proizvajalcev pristranske, moramo pa imeti v mislih in kritično pogledati.

Načrtovanje študije: Pogosto naletimo na študije s super rezultati, ko pa pogledamo podrobneje, vidimo, da je sama zasnova študije pomanjkljiva. Preučite metodologijo študije, vključno z obliko študije, številom udeležencev (če gre za klinično študijo), odmerkom in obliko uporabljenega zelišča, cela zelišča, izvlečki ali izolirane učinkovine, trajanjem študije. Veliko lažje je zasnovati študijo samo z izoliranimi učinkovinami, vendar pa zeliščarji ne uporabljamo izoliranih učinkovin, večina nas uporablja cele rastline oz izvlečke celih rastlin, kot so čaji, tinkture,…). Nujno je, da v študiji pogledamo kakšen tip pripravka je bil uporabljen, če hočemo to prevajati v realno domačo uporabo.

Ekstrapolacije: Bodite previdni pri študijah, ki delajo široke posplošene zaključke ali zaključke iz specifičnih ugotovitev, še posebej če imamo študijo in vitro ali na živalih in se delajo zaključki – uporaba, učinki pri človeku. Vzemimo primer melise (podobno je pri mnogih drugih »antivirusnih« zeliščih). Najdemo lahko ogromno informacij, da melisa dokazano deluje proti-virusno in se jo priporoča pri mnogih virusnih obolenjih (tudi pri covid-19), dejansko pa obstajajo samo študije, ki potrjujejo njeno topikalno delovanje na herpes simplex virus in s tem pomagajo zmanjšati živčno bolečino in neugodje pri recimo pasavcu, herpesu na ustnicah – ampak to ne pomeni, da bo jemanje melise ubilo viruse gripe, covid-a ali viruse navadnega prehlada.

Niso pa samo problematični opisani zaključki študij, problematična je včasih tudi interpretacija bralca in tistega, ki ta »znanja« potem širi naprej.

Zadnjič sem na radiu tudi poslušala oddajo o ponarejanju študij, rezultatov – a se tokrat v to ne bom spuščala, je pa treba imeti v mislih tudi to, da se tudi kaj takega dogaja v znanstvenem svetu.

Uravnotežen pristop

Z roko v roki, bi rekli. Čeprav je znanstvena potrditev dragocena, ne zanemarjajmo tradicionalnih zeliščnih praks, ki so preživele preizkus časa, tudi v odsotnosti sodobnih raziskav.

Znanstvene raziskave lahko potrdijo in validirajo tradicionalno zeliščno modrost, razkrivajoč mehanizme preizkušenih praks. Nasprotno, tradicionalno znanje lahko usmerja znanstveno raziskovanje, ponujajoč vpoglede v potencialne aplikacije zelišč in informirajoč oblikovanje študij.

V vključujočem pristopu lahko izkoristimo prednosti tako znanstvenega raziskovanja kot tradicionalne modrosti in ustvarjamo resnično holistično razumevanje zeliščne medicine. Ta sinergija nam omogoča raziskovanje novih obzorij, hkrati pa ohranja spoštovanje bogate dediščine zdravljenja na osnovi rastlin.

Kritično razmišljanje, »zdrava kmečka pamet« … Medtem ko kakovostne raziskave lahko poglabljajo naše razumevanje zelišč, lahko pomanjkljive študije sejejo semena dezinformacij.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin je naša odgovornost, da gojimo kritično miselnost, ločimo dejstva od fikcije ter sprejemamo globoko moč rastlin s spoštovanjem in modrostjo.

Toda kaj če ti povem, da je ključ do obnovitve te povezave preprost in poln radosti?

Danes se bomo potopili v umetnost nabiranja hrane in zdravil v divjini ter odkrili, kako nam ta starodavna praksa omogoča, da ponovno odkrijemo naše korenine in se povežemo s svetom okoli nas.

Nabiranje za hrano: Pustolovščina za čute

April je predvsem čas nabiranja divje hrane. Včeraj sem imela delavnico (prvič v angleškem jeziku 😉 ) in navdušena sem bila, kako navdušeni so bili udeleženci nad raznoraznimi okusi divjih rastlin.

Sama sem že tako navajena teh okusov, da se mi včasih res ne zdijo nič posebnega in sem jim hvaležna, da so me včeraj spomnili na to in danes te darove narave sprejemam še z večjo hvaležnostjo in radovednostjo.

Pikantna travniška penuša, kiselkasto božanski dresnik, aromatična (kot se je izrazila ena izmed udeleženk – temperamentna) mrtva kopriva, …

Divja hrana res lahko predstavlja vrhunsko doživetje za naše brbončice.

Predstavljaj si, da trgaš divje jagode, polne okusa, odkrivaš grozd užitnih gob, skritih med podrastjo, odkrivaš čarobne okuse zelenih divjink …

Iskanje  in nabiranje hrane je resnična pustolovščina za čute, ki nas popelje v svet okusov in tekstur, ki jih ne moremo najti v supermarketih.

Gre za več kot le preživetje – gre za odkrivanje edinstvenih okusov, ki jih ponuja narava, in za uživanje v trenutku, ko se povežemo z okoljem okoli sebe.

Vsak letni čas nam prinaša novo nagrado, zato je iskanje hrane lahko celoletna dejavnost, ki nas nenehno navdihuje.

Nabiranje za zdravje: Zdravilen dar Narave

Poleg kulinaričnih užitkov pa ima nabiranje divjih rastlin tudi globoke zdravilne učinke.

Narava nam ni le vir hrane, temveč tudi vir zdravja.

Z nabiranjem zdravilnih rastlin lahko odkrijemo neverjetno moč narave, ki nam ponuja različne terapevtske spojine. Na primer, skromni regrat, ki ga pogosto zavržemo kot plevel, je dejansko močan vir hranil in podpore za zdravje jeter (TUKAJ se lahko prijaviš na brezplačno e-knjigico o regratu).

Kopriva, kraljica hranilnih, krepčilnih in zdravilnih rastlin je močna zaveznica žensk v vseh obdobjih – od pubertete, rodnega obdobja, do menopavze in postmenopavze. Brez skrbi, tudi moškim prinaša ogromne koristi;) ). Dovolj je nežna, da jo lahko uporabljajo tako otroci, kot starostniki, a dovolj mogočna, da podpre organizem še pri tako hudih boleznih in oslabelosti (več o koprivi – kraljici, si lahko prebereš TUKAJ).

In še in še bi lahko naštevali.

S tem, ko se zavedamo teh naravnih virov, ne le izboljšujemo svoje zdravje, temveč tudi poglobimo svoje spoštovanje do narave in njenih darov.

In ne pozabimo na zdravilno vrednost tega, da gremo ven, da obujemo čevlje (ali pa še to ne) in samo gremo ter se čuječe povezujemo z naravo. Včasih je že samo to dovolj 😉 ).

Odgovorno nabiralništvo

Ko se podamo na pot nabiranja hrane in zdravil v divjini, moramo vedno upoštevati našo odgovornost do okolja. Pomembno je, da to počnemo trajnostno, s spoštovanjem do naravnih habitatov in v skladu z lokalnimi zakoni.

Prav tako se moramo naučiti prepoznavati divje rastline, da se izognemo morebitnim nevarnostim.

Le tako lahko nabiramo varno, ohranjamo ravnovesje med človekom in naravo ter skrbimo za trajnostno upravljanje naravnih virov.

Zaključek

Vabim te, da ponovno odkriješ svojo povezavo z naravo in se odzoveš klicu divjine.

Sprejmi umetnost nabiranja hrane in zdravil v divjini ter se poveži s svojim divjim, svobodnim jazom. Ne gre samo za hrano ali zdravila – gre za celostno izkušnjo, ki nas bogati in povezuje z naravnim svetom okoli nas.

Torej, zakaj ne bi danes stopila ven in začela raziskovati?

Prepričana sem, da vsak izmed vas pozna vsak nekaj uporabnih rastlin (morda samo še ne veste, kako zelooo uporabne so) in vsak majhen korak šteje, vsaka regratova solata šteje, vsaka pojedena trobentica, vijolica v solati, koprivina juha, »špinača« oz koprivača, … šteje.

Ne išči več izgovorov, ne govori več – nimam časa, nimam znanja. Pojdi, izobražuj se, občuti, okusi, naberi, uporabi …

Ker »deep down« veš, da je to prava pot zate.

Divji nabiralniški pozdrav,

Tina