POLETNI SOLSTICIJ … in zelišča

Poletni solsticij ali sončev obrat je prav poseben čas. Na severni polobli imamo takrat najdaljši dan v letu (običajno med 20. in 23. junijem), začne se poletje (in z njim šolske počitnice ;), narava je v polnem razcvetu, energije so najvišje.

Tako kot danes za šolarje je bil čas okoli poletnega solsticija tudi za naše prednike eno najpomembnejših obdobij v letu.

Podobno kot številne druge prelomnice je tudi poletni solsticij povezan s kresovi, ki so jih kurili z namenom zaščite pridelka in odganjanja bolezni.

Pri nas v noči iz 23. na 24. junij tradicionalno praznujemo kresno noč, ki ima še veliko drugih imen: šentjanževo, kres, kresni večer, ivanje oziroma kupalo. S kurjenjem kresov so naši predniki slavili sonce. Z ognjem so mu želeli pomagati, da ohrani svojo moč, ’prosili’ so za zaščito pridelka in odganjali bolezni.

Medtem ko so fantje pripravljali poletni kres, so dekleta po travnikih in pašnikih nabirala kresnice (ivanjščice) ter jih pletla v venčke, ki so jih odnesla domov. Izdelani na ta praznik so imeli večjo varovalno moč. Obešali so jih na hišna in hlevska vrata za zaščito pred zlimi duhovi, hkrati pa so prinašali tudi srečo, ljubezen in zdravje.

Ljudje so verjeli, da imajo v tem času zelišča največjo moč. Še posebej naslednja:

Šentjanževka (Hypericum perforatum) s svojimi rumenimi cvetovi kot sončna roža simbolizira zaščitno energijo sonca; znana pa je tudi po zdravilnih lastnostih, med drugim izboljšuje razpoloženje in deluje protivnetno.

Rman (Achillea millefolium) prav tako blesti okoli poletnega solsticija. Poznali so njegove izjemne zdravilne lastnosti (uporabljali so ga predvsem za zdravljenje ran, zmanjševanje vnetij in podpiranje splošnega zdravja), obenem pa so verjeli, da jim ponuja zaščito, zato so ga uporabljali v amuletih.

Kamilico (Matricaria chamomilla) so uporabljali pri obredih za sproščanje in krepitev duhovne povezanosti. Pogosto so jo dodali v sanjske blazine in uporabljali v čajih za pomiritev uma ter odpiranje duha za božanska sporočila.

Navadni pelin (Artemisia vulgaris)  so pogosto uporabljali pri zaščitnih obredih. Verjeli so, da odganja negativno energijo in zagotavlja duhovno zaščito. Pelin so polagali pod blazine, da bi se zaščitili pred slabimi sanjami in okrepili preroške vizije. Pripravljali so tudi ’zvitke’ kadila iz navadnega pelina in z njimi kadili prostore, da bi jih očistili in pregnali slabo energijo.

Čaj iz navadnega pelina, kamilice in rmana, ki so jih nabrali v tem času, naj bi spodbujal vedeževalske sposobnosti oziroma jasnovidnost.

Vrtnice (Rosa spp.), ki jih še danes povezujemo z ljubeznijo in lepoto, so uporabljali pri obredih poletnega solsticija za privabljanje ljubezni in krepitev romantičnih odnosov. Cvetne liste so dodali vodi za kopeli, uporabljali so jih pri ljubezenskih urokih in vpletali v cvetne krone.

Za praznovanja so iz svežih zelišč in cvetov spletali krone in girlande, ki so jih nosili med obredi v čast soncu in obilju narave.

Iz solsticijskih zelišč so pripravljali zeliščne čaje in druge napitke ter se tako povezali z energijo letnega časa. Uživali so jih med srečanji in obredi.

V čast soncu so prižigali kresove in zelišča pogosto metali v ogenj kot daritve. To dejanje je simboliziralo opuščanje starih energij in sprejemanje novih, pozitivnih energij.

V naših krajih je imela prav posebno mesto praprot. Kresna noč jo namreč ovija v tančico skrivnosti in magičnosti ter jo postavlja na prestol rastlinskega sveta.

»Praprotno seme naj bi po nekaterih legendah naredilo človeka nevidnega, v vseh pripovedih pa je človek z njegovo pomočjo slišal, kaj se pogovarjajo živali. Najboljše praprotno seme naj bi bilo tisto, ki je bilo nabrano (ali še bolje – je izbrancu nevede padlo v škorenj ali pod srajco) v kresni noči med enajsto in dvanajsto uro. Včasih so praprotno seme nosili v žepih ali všito v suknjičih, hlačah, klobukih, krilih in rutah – pomagalo naj bi pri ljubezni, proti udarcem in vbodom, najbolj pa proti začaranju, proti hudiču in streli. Veljalo je tudi, da se bujnih praprotnih zelenic hudič izogiba in da strela nikoli ne trešči v praprot.« 

Zelišča imajo v tradicijah poletnega solsticija večplastno vlogo, od zaščite in zdravljenja do praznovanja in duhovnega vpogleda. Z vključitvijo teh zelišč v obrede ob poletnem solsticiju se lahko povežemo s starodavno modrostjo narave in proslavimo vrhunec sončne moči.

Uživajmo v čarobnosti in obilju poletnega solsticija!

 

Da pa ne spregledaš, kaj vse nam narava ponuja poleti in kako nam zelišča lahko pomagajo pri praktično vseh običajnih “poletnih tegobah”, pa se pridruži spletni delavnici/tečaju

TOP 3 POLETNE ZDRAVILNE RASTLINE,

ki ima do konca junija posebno pred-poletno ceno (35 EUR)

 

Na delavnici spoznamo šentjanževko, ognjič in sivko, ki reees ne smejo manjkati v nobenih shrambi. 

Poleg osnov si pogledamo tudi manj znana, presenetljiva dejstva; razbijemo kakšen mit in se naučimo pripravljati res kvalitetne in učinkovite pripravke na ENOSTAVEN način (jep, nekaj trikcev obstaja 😉

Delavnica je predposneta in te že čaka v spletni učilnici. Obsega: 

  • 3 strokovna predavanja, s skupnem trajanju slabe 3 ure.
  • PDF skripto z Opisi rastlin oz njihovem delovanju.
  • 17 enostavnih, a učinkovitih receptov za pripravke, ki poleti ne smejo manjkati v tvoji shrambi:)

KLIKNI TUKAJ ZA VEČ INFORMACIJ IN NAKUP. 

 

 

 

 

Deli