V sodobnem svetu nam internet ponuja dostop do obilice informacij o zeliščih in njihovih zdravilnih lastnostih. Preprosto spletno iskanje nas lahko popelje v labirint raziskovalnih člankov, znanstvenih študij in trditev o terapevtskih koristih različnih rastlin. Vendar pa se ob tem obilju podatkov pojavi ključno vprašanje: Ali lahko zaupamo vsemu, kar preberemo o zeliščih na spletu?

In tudi to – ali lahko zaupamo vsemu kar lahko preberemo v znanstvenih člankih? Ali lahko njihove izsledke, zaključke »prevedemo« v vsakdanje življenje?

Zadnjič sem brala en super blog članek o verodostojnosti znanstvenih študij v zeliščarstvu in v današnjem zapisu povzemam nekaj tega članka, ker se z napisanim globoko strinjam. Dodajam tudi nekaj lastnih vedenj, izkušenj, ker se mi zdi zelo pomembno, da imamo tako pri študiranju zelišč, kot pri njihovi uporabi te poudarke v mislih.

Vse prevečkrat namreč naletim na zapise – dokazano, …to je znanstveno dokazano,…in potem grem gledati študije (če sploh najdem od kje se te trditve pojavijo) in vidim, da je sicer res lahko nekaj znanstveno dokazano v laboratoriju – ampak to z uporabo zelišč v realnem življenju ali pa v domačem zeliščarstvu, nima kaj dosti veze.

Npr. trditev: bezgove jagode dokazano uničujejo viruse. To je že deloma res, ampak ni to čista »resnica«.

1. Virusi so precej specifični in ne obstaja splošno »zdravilo« ali zelišče, ki bi uničevalo viruse (druga zgodba je pri bakterijah – tam imamo lahko tudi zelo širokospektralna zdravila in zelišča). In ko gledamo raziskave, vidimo da je npr. omenjen en tip (ali celo podtip) virusa, ki so ga preučevali (za primer: podtip virusa gripe H1N1).
2. Omenjena raziskava je bila narejene v laboratoriju, v petrijevki, z umetno inficiranimi izoliranimi celicami in ne v okviru celotnega organizma, ki je kompleksen preplet večih sistemov.
3. Ko so nekateri zeliščarji preračunavali omenjeno koncentracijo, ki je uspešno ustavila razmnoževanje virusov (konkretneje preprečila vstop virusom v celice, kjer se virusi razmnožujejo) in jo poskušali ekstrapolirati na »realno« življenje, so izračunali, da bi moral imeti človek v krvi 12,5% koncentracijo sirupa bezgovih jagod!
4. In še to je delovalo samo, če je bil v celični kulturi najprej prisoten sirup bezgovih jagod in so šele nato okužili kulturo z virusom  – se pravi, bi morala mi imeti preventivno v krvi toliko (kar je seveda absolutno nemogoče) sirupa, da bi bezgove jagode dejansko preprečevale virusu gripe, da bi se v našem organizmu razmnoževal – pa še v bistvu bi ta sirup v zadostnih količinah moral priti v tkiva.

Ali to pomeni, da bezgove jagode ne delujejo pri gripi in podobnih virozah?

Nikakor ne. Bezgove jagode so med drugim zelo bogate z določenimi učinkovinami, ki hranijo naše telo, ga ščitijo, delujejo proti-vnetno in spodbujajo naše imunske celice.

In če to združimo z rezultati kliničnih raziskav in znane tradicionalne uporabe, kjer po rezultatih raziskav in izkušnjah vemo, da bezgove jagode na začetku bolezni zmanjšajo trajanje viroze in intenziteto znakov – samo verjetno ne na ta način, da bi same po sebi učinkovala direktno na viruse (čeprav v določenih laboratorijskih pogojih, so tega zmožne), ampak s podporno, hranilno-krepčilno vlogo ter z vlogo spodbujanja naših lastnih imunskih celic – še posebno tistih tipov celic, ki so vpletene v imunski odgovor pri okužbi z virusi.

Je to pomembno?

Ok, v končni fazi je lahko vseeno, važno da delujejo. Je pa meni to pomembno, ker morda v vseh primerih pa ni tako. In v nekaterih primerih gre lahko tudi za marketinško zavajanje »podprto z dokazi; znanstveno dokazano« …

Področje zeliščnih raziskav je kompleksen svet, kjer se znanstvena rigoroznost srečuje z tradicionalno modrostjo. In čeprav za dobrega zeliščarja, razumevanje zeliščnih raziskav ni 100% nujno, lahko veliko pripomore k boljšemu poznavanju, razumevanju in uporabi samih zelišč – recimo s poznavanjem kemije rastline, lahko pripravimo boljše pripravke, boljša zdravila.

Načeloma lahko pri zeliščarstvu opazimo dve struji – tiste, ki absolutno zagovarjajo tradicionalni pogled in tiste, ki vneto zagovarjajo in zaupajo samo znanosti. Pogosto lahko srečamo zeliščarje, ki želijo, da je »vse dokazano«, izmerjeno in če ni dokazano, ni resnično.

In znanstvene raziskave nam lahko nudijo obilico novih informacij, globljega razumevanja tako rastlin, kot morda tudi delovanja organizma. Ampak vemo pa, da tradicionalno zeliščarstvo že tisočletja »deluje« in nam kaže, da ne potrebujemo znanstvenih raziskav, da potrdijo nekaj, kar je znano že stoletja ali celo tisočletja.

Kako naj torej krmarimo med vsem tem in ali so znanstvene raziskave potem takem sploh potrebne?

Ključ je (kot po navadi) v povezovanju in učenju, zbiranju informacij iz obeh svetov. Rastline so zelo kompleksne in oba pristopa imata svoje pomanjkljivosti, kot tudi svoje prednosti

Znanstvene študije nam lahko ponujajo dragocene vpoglede, nas usmerjajo v druge smeri uporabe določenih rastlin, še posebej v skladu s pojavom novih bolezni ali novemu pojavljanju znanih boleznih, ki jih že dolgo ni bilo.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin pa je pomembno, da ohranjamo neko kritičnost, ločimo zanesljive informacije od vprašljivih. Z razumevanjem nians zeliščnih raziskav in potencialnih pasti lahko bolje ocenimo verodostojnost informacij, s katerimi se srečujemo, in sprejemamo informirane odločitve o zeliščih, ki jih vključujemo v svoje življenje oz prakse.

In zdaj k prvotnemu vprašanju?

So znanstvene raziskave verodostojne?

Treba se je zavedati, da niso vse raziskave enako izvedene. Nekatere študije so lahko pristranske, imajo pomanjkljivo metodologijo, neutemeljene zaključke/sklepe, kar postavlja pod vprašaj njihovo zanesljivost.

Da boste lažje precenili, ločili »zrnje od plev« v nadaljevanju podajam nekaj splošnih, kratkih razlag o znanstvenih raziskavah.

Spekter znanstvenih raziskav

Znanstvene raziskave lahko izvajamo v različnih oblikah, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Razumevanje razlik med temi vrstami raziskav je ključno pri ocenjevanju njihove uporabnosti in zanesljivosti.

Kemijska analiza: Ta oblika raziskav se osredotoča na identifikacijo kemičnih sestavin, prisotnih v rastlinah. Čeprav je dragocena za razumevanje kemične sestave zelišč na mnogo globljem nivoju, izsledkov teh raziskav ne moremo prevajati neposredno v njihove terapevtske učinke na človeško telo. Lahko pa bomo zato boljši v izdelavi pripravkov, ker bomo vedeli kakšno topilo je najbolje uporabiti. Včasih pa lahko celo pripeljejo do večjih odkritij, kot je npr. izolacija in identifikacija THC v konoplji čez mnogo let vodila do odkritja endokanabinoidnega sistema v telesu.

Študije in vitro: Te študije vključujejo testiranje učinkov zelišč na celice ali mikroorganizme v kontroliranem laboratorijskem okolju, kot so npr. celične kulture (gojene izolirane celice v petrijevkah). Čeprav poučne, študije in vitro ne upoštevajo kompleksnosti človeškega telesa in njegovih zapletenih sistemov in njihovih izsledkov nikakor ne moremo prevajati v realno življenje. Omenila sem že primer sirupa bezgovih jagod; je pa še precej več takih primerov  – kjer zeliščarji enačijo učinke, lahko tudi samo ene same učinkovine v petrijevki na delovanje v organizmu (v določeni meri lahko izsledke ekstrapoliramo na uporabo na koži, v samem organizmu pa pogosto ne). Primer je lahko tudi recimo delovanje kurkume – pogosto se sicer dela raziskave z izolirano učinkovino kurkumin (in sploh ne s kurkumo) in so lahko rezultati super – ampak, že samo če vemo, da je biološka uporabnost kurkume (to je koliko zaužite kurkume oz učinkovine pride v naš krvni obtok) manj kot 1%, lahko vidimo, da nam rezultati in vitro ne bodo kaj veliko povedali o učinkih kurkume v telesu.

Študije in vivo: Izvajajo se na živih organizmih, običajno na živalih, kot so glodavci (podgane, miš, budre). Študije in vivo ponujajo bližjo približek resničnim življenjskim scenarijem. Vendar pa fiziološke razlike med živalmi in ljudmi lahko omejujejo neposredno uporabnost teh ugotovitev. Lahko so zanimive in če se rezultati recimo skladajo s tradicionalnim vedenjem, so lahko neka dodatna potrditev, z mislijo, da podgana ni enaka človeku.

(op. vmes med in vitro in in vivo imamo še študije na izoliranih organih)

Vse te predklinične raziskave so lahko izjemno koristne in privedejo do boljšega razumevanja tako rastlin, kot delovanja našega organizma, ampak kot smo rekli – direktno prevajanje v prakso, ni mogoče.

Klinične raziskave: Veljajo za zlati standard. Klinične raziskave vključujejo testiranje zelišč na človeških udeležencih (različne faze – I – varnost pri zdravih udeležencih, II – učinkovitost pri majhni količini bolnikov, III – večje skupine udeležencev, statistično bolj verodostojni podatki in IV – spremljanje varnosti in učinkovitosti po dajanju zdravila na trg), merjenje izidov in oceno njihove učinkovitosti. Čeprav so dragocene, so lahko celo klinične študije dovzetne za napake v načrtovanju, pristranskost ali vprašljive vire financiranja.

Kako vemo, da je raziskava zanesljiva oz vprašljiva

Da lahko samozavestno ločimo zrnje od plev, je dobro poznati nekaj smernic, ki nam lahko pomagajo pri ocenjevanju verodostojnosti raziskav:

Viri financiranja: Bodite previdni pri študijah, financiranih s strani organizacij z lastnimi interesi, saj so lahko pristranske v korist izdelkov ali agend sponzorja. Seveda ne smemo posploševati, da so vse študije financirane s strani proizvajalcev pristranske, moramo pa imeti v mislih in kritično pogledati.

Načrtovanje študije: Pogosto naletimo na študije s super rezultati, ko pa pogledamo podrobneje, vidimo, da je sama zasnova študije pomanjkljiva. Preučite metodologijo študije, vključno z obliko študije, številom udeležencev (če gre za klinično študijo), odmerkom in obliko uporabljenega zelišča, cela zelišča, izvlečki ali izolirane učinkovine, trajanjem študije. Veliko lažje je zasnovati študijo samo z izoliranimi učinkovinami, vendar pa zeliščarji ne uporabljamo izoliranih učinkovin, večina nas uporablja cele rastline oz izvlečke celih rastlin, kot so čaji, tinkture,…). Nujno je, da v študiji pogledamo kakšen tip pripravka je bil uporabljen, če hočemo to prevajati v realno domačo uporabo.

Ekstrapolacije: Bodite previdni pri študijah, ki delajo široke posplošene zaključke ali zaključke iz specifičnih ugotovitev, še posebej če imamo študijo in vitro ali na živalih in se delajo zaključki – uporaba, učinki pri človeku. Vzemimo primer melise (podobno je pri mnogih drugih »antivirusnih« zeliščih). Najdemo lahko ogromno informacij, da melisa dokazano deluje proti-virusno in se jo priporoča pri mnogih virusnih obolenjih (tudi pri covid-19), dejansko pa obstajajo samo študije, ki potrjujejo njeno topikalno delovanje na herpes simplex virus in s tem pomagajo zmanjšati živčno bolečino in neugodje pri recimo pasavcu, herpesu na ustnicah – ampak to ne pomeni, da bo jemanje melise ubilo viruse gripe, covid-a ali viruse navadnega prehlada.

Niso pa samo problematični opisani zaključki študij, problematična je včasih tudi interpretacija bralca in tistega, ki ta »znanja« potem širi naprej.

Zadnjič sem na radiu tudi poslušala oddajo o ponarejanju študij, rezultatov – a se tokrat v to ne bom spuščala, je pa treba imeti v mislih tudi to, da se tudi kaj takega dogaja v znanstvenem svetu.

Uravnotežen pristop

Z roko v roki, bi rekli. Čeprav je znanstvena potrditev dragocena, ne zanemarjajmo tradicionalnih zeliščnih praks, ki so preživele preizkus časa, tudi v odsotnosti sodobnih raziskav.

Znanstvene raziskave lahko potrdijo in validirajo tradicionalno zeliščno modrost, razkrivajoč mehanizme preizkušenih praks. Nasprotno, tradicionalno znanje lahko usmerja znanstveno raziskovanje, ponujajoč vpoglede v potencialne aplikacije zelišč in informirajoč oblikovanje študij.

V vključujočem pristopu lahko izkoristimo prednosti tako znanstvenega raziskovanja kot tradicionalne modrosti in ustvarjamo resnično holistično razumevanje zeliščne medicine. Ta sinergija nam omogoča raziskovanje novih obzorij, hkrati pa ohranja spoštovanje bogate dediščine zdravljenja na osnovi rastlin.

Kritično razmišljanje, »zdrava kmečka pamet« … Medtem ko kakovostne raziskave lahko poglabljajo naše razumevanje zelišč, lahko pomanjkljive študije sejejo semena dezinformacij.

Kot zeliščarji in ljubitelji rastlin je naša odgovornost, da gojimo kritično miselnost, ločimo dejstva od fikcije ter sprejemamo globoko moč rastlin s spoštovanjem in modrostjo.