Praznik prehoda v temen del leta
V zadnjem času opažam povečano zanimanje za praznik Samhain v našem okolju. Samhain izhaja iz keltske tradicije, ki je bila prisotna predvsem na območju današnje Irske, Škotske, Walesa in delov severne Francije. Označuje konec leta v keltskem koledarju (31. oktober do 1. november) in je bil eden najpomembnejših keltskih praznikov. Povezan je bil s prehodom med letnimi časi in je veljal za čas, ko se tanjša tančica med svetom živih in mrtvih, kar omogoča stik z duhovi prednikov.
Sodobni vplivi zahodne kulture so povečali zanimanje za Samhain in keltske praznike, zato se danes nekateri v Sloveniji, ki se zanimajo za starodavna verovanja, identificirajo s tem praznikom. A v zgodovinskem kontekstu Samhain ni bil del tradicije na tem ozemlju. Slovani, ki so naseljevali naše kraje, so imeli svojo lastno mitologijo, obrede in praznike. V podobnem času (28. oz 29. oktobra) so praznovali Mokošin dan. Mokošin dan je bil posvečen boginji Mokoši, zaščitnici žensk, rodovitnosti in zemlje. Slovani so ob tem času častili naravo, boginjo in prosili za blagoslov za prihajajočo zimo, obenem pa so se zahvaljevali za dobro letino in izvajali obrede, povezane z rodovitnostjo.
Slovani so seveda imeli tudi obrede povezane s spominom na mrtve prednike (zadusnice, dedi in drugi obredi), vendar pa so jih praznovali večkrat letno, pogosto ob prehodih letnih časov, zlasti spomladi in jeseni. Ta običaj se je deloma ohranil v današnjem katoliškem prazniku Dneva mrtvih (1. november); še bolj kot noč na 1.november pa v slovanskem verovanju velja za magično noč, ko je meja med svetovi najtanjša, Kresna noč (poletni solsitcij), ki je v osnovi sicer bolj povezana s sončnim ciklom, rodovitnostjo in življenjsko energijo, a je imela tudi elemente povezovanja z duhovnim svetom.
Noč čarovnic (Halloween), ki v sodobnem času postaja priljubljena predvsem zaradi komercializacije in jo “praznujemo” 31. oktobra, ima korenine v keltskih običajih Samhaina.
Krščanstvo je številne poganske običaje, vključno s Samhainom, prepletlo s svojimi prazniki. Tako je nastal praznik Vseh svetih – »All Halows« (1. november), s predvečerom, imenovanim All Hallows’ Eve (večer vseh svetih oz večer pred vsemi svetimi), iz katerega se je razvil sodobni Halloween. Običaji, kot so izrezovanje buč, prižiganje sveč, nošenje mask in kostumov ter strašenje, izhajajo iz keltskih obredov Samhaina, ko so ljudje prižigali ogenj in nosili maske, da bi prestrašili zle duhove, ki naj bi tistega večera prehajali med svetovi.
Zelišča, povezana s povezovanjem z duhovnim svetom in zaščito
Nekatera zelišča so v različnih kulturah, vključno s keltsko in slovansko, igrala pomembno vlogo pri povezovanju z duhovnim svetom, čaščenju prednikov in zaščiti pred zli duhovi. Spodaj so navedena nekatera od njih, ki so povezana s tem prazničnim časom:
- Jabolko: Simbol nesmrtnosti in hrana za mrtve
- V keltskem izročilu jablana predstavlja magičen prehod v podzemlje.
- Obred z jabolkom: Ob polnoči razrežite jabolko na 9 delov in jih v temnem prostoru z ogledalom pojejte. Zadnji kos vrzite čez ramo, da v ogledalu ugledate obraz ljubljene osebe.
- Navadni pelin: Pomoč pri komuniciranju z mrtvimi
- Uporablja se kot kadilo, čaj ali fermentiran napitek.
- Spodbuja žive sanje in olajša komunikacijo s predniki.
- Žajbelj: Močno zaščitno zelišče
- Očisti prostor negativnih energij in zaščiti pred zlimi duhovi.
- Rožmarin: Zelišče spomina in zaščite
- Tradicionalno se uporablja za krepitev spomina in čaščenje prednikov.
- Lovor: Zaščita in jasnovidnost
- Listje lovorja se uporablja v venčkih za zaščito doma.
- Brin: Očiščevalno in zaščitno zelišče
- Jagode in veje se uporabljajo za kadila in amulete.
- Timijan: Pogum in prehod
- Pomaga pri prehodu med svetovi in krepi pogum.
- Bezeg: Povezava s predniki in zaščita
- Veje bezga naj bi odganjale zle duhove in varovale dom.
- Mak: Spomin in sanje
- Semena maka simbolizirajo spomin na prednike in spodbujajo preroške sanje.
Ne glede na to, ali obeležujemo Dan mrtvih, Samhain ali Noč čarovnic, gre vsem za spoštovanje ciklov življenja in smrti. Ta čas je priložnost za povezovanje s predniki, čaščenje prehoda letnih časov in refleksijo o lastni duhovni poti. Praznujmo ga na način, ki nas najbolj povezuje z naravo, predniki in samimi seboj.
Pri uporabi zelišč vedno bodite previdni. Nekatera, kot je pelin, so lahko v večjih količinah škodljiva, zato se o varni uporabi posvetujte z izkušenim zeliščarjem ali zdravnikom.